2
Sinꞌman Jesús ncüii tsꞌan na ntjein ngꞌee
(Mt.9:1-8; Lc 5:17-26)
1 Jndëcya vendye xuee, ndoꞌ tyjeeꞌ ntcüeꞌ Jesús tsjoon Capernaumꞌñeen. Ndoꞌ ticꞌuaa jñꞌoon na jndë mꞌaan nndaꞌ jon vꞌaa na mancüiixjen tocüjeeꞌ jon. 2 Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan na tëncüi joꞌ. Ndoꞌ juu vꞌaaꞌñeen tooꞌchenhanꞌ mꞌan nnꞌan, min tandicüinon mañoon ntyjehan quityquiiꞌhanꞌ. Ndoꞌ tyincyaa Jesús jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nanꞌñeen. 3 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen squenon ninnque caꞌ nnꞌan, yꞌonhan ncüii tsanviiꞌ na ntjein ngꞌee. 4 Ndoꞌ tsojnaanꞌ na jndye jndyi nnꞌan na mꞌanhanꞌ, joꞌ na ndiquindëë na ntsquehan yo juu tsanꞌñeen naijon mꞌaan Jesús. Ngꞌe na nndaꞌ, tyevahan cjooꞌ vꞌaaꞌñeen, jnanꞌcjohan tsueꞌ xquenhanꞌ, ndoꞌ joꞌ jnanꞌcüenonhan juu tsanviiꞌñeen naijon na mꞌaan Jesús na ninvaa vaa juu cjooꞌ tsueꞌhin. 5 Ndoꞌ nquii Jesús, vi na jndë jndyiaaꞌ jon na vantyja nꞌon nanꞌñeen jon, itso jon nnon juu tsanviiꞌñeen:
—ꞌUꞌ jnda, ja matsitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ tsoñꞌen jnan tsixuanꞌ.
6 Ndoꞌ joꞌ mꞌan vendye nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Xjen na jndye nanꞌñeen juu jñꞌoonꞌñeen na tso Jesús, jnanꞌtiuhan quiiꞌ nꞌonhan:
7 “¿Ndu na ndöꞌ vaa jñꞌoon na itsinin tsanvahin? Jñꞌoon na itsinin juu, itscüejnaanꞌhanꞌ Tyoꞌtsꞌon na ijuꞌcjehanꞌhin. Ee taꞌnan tsꞌan nndëë ntsitꞌman tsꞌon jnan na nanꞌxuan nnꞌan, xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon condëë itsꞌaa jonhanꞌ.”
Ndöꞌ vaa jñꞌoon na jndue nanꞌñeen. 8 Ndoꞌ nquii Jesús, taaꞌ tsꞌon jon na nndaꞌ vaa na conanꞌtiuhan nacjooꞌ jon. Joꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:
—¿Ndu na ndöꞌ vaa na cotjiꞌhoꞌ cüenta? 9 ¿Nin tsꞌan nchjito na aa ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na matsjö, joꞌ condui ja na ntsitꞌman tsꞌön tsꞌan na tsixuan jnan? Majoꞌ xe na aa ntsjö nnon tsanvahin na quinanquintyja juu, ndoꞌ quitsintcüii juu tsueeꞌ juu, cja juu vaaꞌ juu, yajoꞌ ntsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ na majoꞌ condui ja. 10 Majoꞌ chaꞌ quitsiꞌman nquiihanꞌ ndëëhoꞌ na condui ja tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, na mayuuꞌ tsixuan na ntsitꞌman tsꞌön nnꞌan jnan na nanꞌxuanhan, yajoꞌ tso jon nnon tsanviiꞌñeen:
11 —ꞌUꞌ ntyjë matsjö nnonꞌ, quinanquintyjaꞌ, quitsintcüiꞌ tsueꞌ, ndë cjaꞌ vaꞌ.
12 Ndoꞌ jnanquintyja tsanꞌñeen, sue juu tsueeꞌ juu, jnduiꞌ juu quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen. Ndoꞌ joohan, vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan na tui na nndaꞌ, ndoꞌ mantyi tyincyaahanꞌ na neinhan. Taꞌhan tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Jnduehan:
—Nquii Tyoꞌtsꞌon, vaa tꞌman conduihin. Minꞌjon tacojntyꞌia na ndui ncüii nnon ꞌnan chaꞌxjen juu ꞌnan na tui naneinhin.
Iqueenꞌ Jesús Leví
(Mt 9:9-13; Lc 5:27-32)
13 Ndë joꞌ tja ntcüeꞌ Jesús ꞌndyo ndaandue Galilea. Joꞌ squenon ncüii tmaanꞌ nnꞌan na mꞌaan jon. Ndoꞌ joꞌ tyeꞌ tyincyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nanꞌñeen. 14 Jndë joꞌ tja nndaꞌ jon juu tsjoon Capernaum. Ndoꞌ viochen xjen na venon jon joꞌ, jndyiaaꞌ jon tsan na jndyu Leví, jnda Alfeo. Vaquityen juu mesa na ique juu sꞌon cüentaaꞌ tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma. Itso Jesús nnon Levíꞌñeen:
—Quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya.
Ndoꞌ joꞌ jnanquintyja juu, tëtsijonhin yo jon.
Sijñꞌoonꞌ Leví na tcüaꞌ Jesús
15 Ndoꞌ juu Levíꞌñeen, tꞌman juu Jesús na chi ncja jon vaaꞌ juu yo nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon na ntcüaꞌhan. Ndoꞌ joꞌ ñꞌen vendye nnꞌan na majoꞌntyi cotyehan sꞌon cüentaaꞌ tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma, ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Ee jndye jndyi nnꞌan cotsantyja naxenꞌ Jesús. 16 Ndoꞌ majoꞌntyi mꞌan nnꞌan na tonanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ndyu na toxenꞌchen. Joo nanꞌñeen totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncya nnꞌan tmaanꞌ na jndyu fariseos. Totquenchen nanꞌñeen cüenta na tcüaꞌ Jesús yo joo nanꞌñeen na totye sꞌon ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhin nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, taꞌxeeꞌhan ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnduehan ndëë nanꞌñeen:
—Cüa juu tsꞌan na itsiꞌman ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, icüaꞌ jon ndoꞌ iꞌu jon yo nanminꞌ. Tyiꞌquichuhanꞌ na itsꞌaa jon na nndaꞌ.
17 Ndoꞌ juu Jesús, jndyii jon na jndue nanꞌñeen na nndaꞌ. Joꞌ itso jon ndëëhan:
—Itsijonhanꞌ ja chaꞌna ncüii ndoto. Juu tsanꞌñeen, tachi nnꞌan yꞌa na vancyaa jon nasi. Juu jon nnꞌan vꞌi vaquindyiaaꞌ jon. Ja chito jndyö na ntcꞌën nnꞌan na conduehan na nquehan na ya nnꞌanhan na quitsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na mancya. Ja jndyö na macꞌën nnꞌan na covaaꞌ nꞌonhan na nanꞌxuanhan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon.
Taxeeꞌ nnꞌan nnon Jesús na ntyjee tsꞌan ꞌnan ꞌndyo juu
(Mt 9:14-17; Lc 5:33-39)
18 Nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, juu tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, sque nanꞌñeen na mꞌaan Jesús, mantyi yo ninꞌnnꞌan fariseos. Joo nanꞌñeen cotyjehan ꞌnan jndyuehan chaꞌ quitjiꞌ nnꞌan cüenta na jen conanꞌquindëhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ joꞌ jnduehan nnon Jesús na joohin na conanꞌjonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Juanꞌñeen, cotyjehin ꞌnan jndyuehin, ndoꞌ maninꞌ cüajon contꞌa nnꞌan na nanꞌxuan tmaanꞌ fariseos. Ndoꞌ taxeeꞌ nanꞌñeen nnon Jesús ndu na nque nnꞌan cotsayꞌon yo jñꞌoon na incyaa jon, tyiꞌquityjehan ꞌnan jndyuehan.
19 Joꞌ tꞌa Jesús, sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ndëëhan:
—Joo nnꞌan na conanꞌjonhan juu xjen na ngoco tsansꞌandyua, ¿Aa chuhanꞌ na ntyjehan ꞌnan jndyuehan? Minꞌchjo tyiꞌquichuhanꞌ na ntꞌahan na nnda. Aa chi majndeichen jndyechen ntcüaꞌhan ngꞌe nein jndyihan na coco ntyjehan tsanꞌñeen yo juu yu na ndiscuuꞌ juu. 20 Majoꞌ mangüentyja xjen na ntjiꞌ nnꞌan nquii ntyjehan tsansꞌaꞌñeen na coco, joꞌ juu xjenꞌñeen joo nnꞌan na conanꞌjon yo juu, ntyjehan ꞌnan jndyuehan. Manndaꞌ itsijonhanꞌ ntyja njan, ngüentyja xjen na ntjiꞌ nnꞌan ja, ndoꞌ juu xjenꞌñeen nque nnꞌan na cotsayꞌonhan jñꞌoon yo ja ntyjehan ꞌnan jndyuehan
21 “Ndoꞌ mantyi juu ndiaa xco na tyiꞌcotman, min tyiꞌquichuhanꞌ na ncüjaaꞌ tsꞌanhanꞌ ndiaa ntsa ee xe na aa ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, yajoꞌ ngatihanꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ, ncꞌiooꞌhanꞌ juu ndiaa ntsaꞌñeen, ndoꞌ juu naijon na tꞌiooꞌ ndiaaꞌñeen matꞌmanntyichen na ntꞌiooꞌhanꞌ. 22 Min tyiꞌquityion tsꞌan ndaa vinon xco tyquiiꞌ ntjan na jndë tindyo, ngꞌe xe na aa ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, ndoꞌ juu vinon xcoꞌñeen, ya na ntsiquindeihanꞌ, yajoꞌ joo ntjanꞌñeen ntꞌiooꞌhanꞌ. Ndoꞌ na ndui na nndaꞌ, veꞌ jnꞌaan na tsu juu vinon yo juu ntjanꞌñeen. Ndoꞌ ngꞌe joꞌ, chuhanꞌ na quityion tsꞌan vinon xco ntjan xco.
Tsixuan Jesús na quen jon xjen minꞌcya ro xuee
(Mt 12:1-8; Lc 6:1-5)
23 Ncüii xuee na cotajndyee nnꞌan judíos, nquii Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tenonhan ncꞌuii nato naijon min ntjon ꞌnaan nnꞌan. Ndoꞌ nque nanꞌñeen na conanꞌjonhan juu jñꞌoon na incyaa jon, taꞌhan cotyjehan xjuꞌ ntquen trigo. 24 Ndoꞌ joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos, vi na tquenhan cüenta na contꞌa nanꞌñeen na nndaꞌ, yajoꞌ jnanꞌjndyehan jndyuehan nnon Jesús. Jnduehan nnon jon:
—Juu jñꞌoon ns tquen Moisés iquenhanꞌ xjen na tyiꞌntꞌa jaa tsꞌian juu xee na cotaꞌjndyëëhë. Majoꞌ quenꞌ yaꞌ cüenta na joo nnꞌan na cotsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na mancya, tyiꞌquintꞌahan na njon juu jñꞌoonꞌñeen.
25 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:
—ꞌOꞌ, ¿Aa minꞌjon tyíꞌconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoon na itsiquindyihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na sꞌaa nquii David juu xjen na sitjahanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ jon? Juu xjenꞌñeen tꞌoon jon na ninꞌjndoꞌ jon yo ninꞌnnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon. 26 Juu xjenꞌñeen taqueeꞌ jon vatsꞌon ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Juu ndyuꞌñeen nquii tsan na jndyu Abiatar, juu jon conduihin tyee tque ntyja njanhan nnꞌan judíos. Ndoꞌ juu David jeꞌ, tcan jon ꞌnan na ntcüaꞌhan nnon juu Abiatarꞌñeen. Ndoꞌ mantyi tyincyaa tsanꞌñeen tyooꞌ na jndë tquen nnꞌanhanꞌ cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtson. Ndoꞌ tcüaꞌ David juu tyooꞌñeen ndoꞌ majoꞌntyi nque nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin. Ndoꞌ juu tyooꞌñeen. chito veꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ndëë na ntcüaꞌhanꞌ. Xiaꞌntyi nque ntyeeꞌñeen vanaan na ntcüaꞌhinhanꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ sꞌaa David, taꞌnan tso Tyoꞌtsꞌon na sitjahin.
27 Ndoꞌ itsontyichen Jesús ndëë joo fariseosꞌñeen:
—Nquii Tyoꞌtsꞌon tquen jon xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan chaꞌ quitejndeihanꞌ joohan, chito tquen jon nnꞌan na veꞌ quintꞌahan na njonchen juu xueeꞌñeen. 28 Ngꞌe joꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën nnꞌan, condui ja na quën xjen nchu vaa ꞌnan na quintꞌa nnꞌan juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.