1 Xjen na vanduiꞌ Jesús na mꞌaan jon vatsꞌon tꞌman yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, ncüii joohan tso juu nnon jon:

—Nndaꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, quindyiaꞌ nancooꞌ jndyi ntjöꞌmin na tijntꞌue na jndë juu vatsꞌonvahin yo ntꞌaa cüentaaꞌhanꞌ.

2 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, tso jon:

—Mayuuꞌ nancooꞌ jndyi ntꞌaamin na mandyiaꞌ na jndëhanꞌ yo ntjöꞌ tꞌman. Majoꞌ minꞌncüii tsjöꞌ jeꞌquintjohanꞌ nacjooꞌ ntyjehanꞌ. Tsoñꞌenhanꞌ nnanꞌtyuiiꞌ nnꞌanhanꞌ.

3 Yajoꞌ tyꞌehan tyoꞌ na mꞌan nꞌoon olivos na tonnon vatsꞌon tꞌman. Joꞌ tacjo Jesús, ndë joꞌ nquii Pedro, Jacobo, Juan yo ninꞌAndrés, tyeꞌ taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:

4 —Quitsuꞌ ndë́ ¿Yuu xjen na ngüentyja yo ꞌnan na tsuꞌ quichen? Ndoꞌ ¿Nin ꞌnan nndui jndyee na ntsiꞌmanhanꞌ na mandyo ngüentyja na nndui nanꞌminꞌ?

5 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:

—Quitquen ya yahoꞌ cüenta na tyiꞌntsiviꞌnnꞌan tsꞌanhoꞌ ntyja ꞌnaan joo jñꞌoonminꞌ. 6 Ee jndye joo nndityincyooꞌ nnꞌan yo xuë na nnanꞌviꞌnnꞌanhan nnꞌan, na nnduehan: Ja condui Cristo, Tyoꞌtsꞌon jñon jon ja na jndyö.

7 “Ndoꞌ juu xjen na nndyehoꞌ na jndye joo jndë tyeꞌ ndyiaꞌ, tyiꞌndyuehoꞌ ngꞌe mancüiixjen nndaꞌ vaa na nguaa. Ndoꞌ min na nndaꞌ vaa, majoꞌ tyiꞌcoventyja xjen na ntycüii tsonnangue, jndyentyichen ꞌnan na nndui. 8 Ee nnꞌan ncüii tsonnangue ntꞌahan tyiaꞌ yo nnꞌan ncüiichen tsonnangue, ndoꞌ ncüii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ntsiquinan jon tyiaꞌ yo ncüiichen tsanmꞌaantsꞌian tꞌman. Ndoꞌ jndye joo ngotsꞌii. Ndoꞌ mantyi ncꞌoon jndoꞌ tꞌman, ndoꞌ nnꞌan ncüii tsjoon nnanꞌntjaꞌ nquehin yo ntyjehin. Joo naviꞌminꞌ ꞌnan na nndui na vejndyee. Ndoꞌ mañoon naviꞌ na majantyichen ngüentyja na ngenon nnꞌan.

9 “Cꞌon cjehoꞌ, ee ngoyꞌon nnꞌan judíos ꞌoꞌ tondëë nnꞌan na conintque ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan, ndoꞌ majoꞌ ijon na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ ntjaꞌhanhoꞌ. Yo naviꞌ ngüentyjeeꞌ ꞌoꞌ na tondëë nanmꞌannꞌian tꞌman na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ na covantyja nꞌonhoꞌ ja. 10 Majoꞌ vitjachen na ngitsu tsonnangue, chuhanꞌ na juu jñꞌoon naya ntyja nchu vaa na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, nninncya nnꞌanhanꞌ ndëë ntyjehan na ninvaa tsonnangue. 11 Majoꞌ juu xjen na nninncya nnꞌan cüenta ꞌoꞌ nduee nanmꞌannꞌian, min tyiꞌncꞌonhoꞌ jñꞌoontiu na nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan. Juu xjenꞌñeen, joo jñꞌoon na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ nꞌonhoꞌ, joohanꞌ quinanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëë nanꞌñeen, ee nquii Espíritu Santo ntsijndaꞌ jon nquenhoꞌ nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan. 12 Juu xjenꞌñeen xio tsꞌan, nninncyaa jon cüenta juu na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Majoꞌntyi nquii tye tsꞌan nninncyaa jon cüenta joo ntsinda jon na nnanꞌcüje nnꞌan joo. Ndoꞌ mantyi ntsinda tsꞌan nninncya joo cüenta tye joo yo ndyee joo chaꞌ nnanꞌcüje nnꞌanhan. 13 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan ncꞌonhan na jndohanhoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja njan, majoꞌ juu tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, xe na aa tyiꞌncüjihin ntyja njan ata xjen na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan juu, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ tsanꞌñeen.

14 “Ndyu na toxenꞌchen, tomꞌaan ncüii tsꞌan na toquijndyu Daniel. Vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na sinin jon ndëë nnꞌan, quitquen yahoꞌ cüenta juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌ ncüaaꞌ ya nꞌonhoꞌhanꞌ. Itsiquindyihanꞌ na ngitaꞌ nnꞌan ncüii ꞌnan na ji vaa quityquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman na quinanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan juuhanꞌ chaꞌxjen nquii Tyoꞌtsꞌon. Juu xjen na njntyꞌiahoꞌ na nndaꞌ vaa, ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Judea, quinanꞌnonhoꞌ na ncꞌohoꞌ na mꞌan ntyoꞌ na ntantyꞌiuhoꞌ ngꞌe tꞌman jndyi na toncuuꞌ mꞌaan. 15 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, minninchen tsꞌan na vajndyee juu chꞌeenꞌ juu, tyiꞌntsitiu juu na ngaqueeꞌ nndaꞌ juu quityquiiꞌ vaaꞌ juu na ncüjiꞌ juu ꞌnaanꞌ juu na ngachu juuhanꞌ. 16 Ndoꞌ mantyi juu xjenꞌñeen, tsꞌan na mꞌaan jndëë na itsꞌaa juu tsꞌian, min tyiꞌndyo ntcüeꞌ juu na ncüjiꞌ juu ndiaasooꞌ juu. 17 Ndoꞌ joo nanntcu na ñjon ndahin juu xjenꞌñeen, viꞌ jndyi ngotjonhin, ndoꞌ mantyi ntyjentcuhin na mꞌan ndahin yoꞌndaa. 18 Quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na min chito ngueetein na ngenonhoꞌ juu naviꞌñeen. 19 Ngꞌe joo ngueeꞌñeen, ngenon nnꞌan ncüii nnon naviꞌ na minꞌjon tacoquenonhan xjen navejndyee na tquen Tyoꞌtsꞌon juu tsonnangue ata xjen neinhin, min tajon jnda ngenon nndaꞌhan cüii naviꞌ chaꞌna juuhanꞌ. 20 Ndoꞌ juu naviꞌñeen, xe na aa jndye xuee na ngenon nnꞌanhanꞌ, yajoꞌ matavi jndyehan na nꞌndyihanꞌ. Majoꞌ ngꞌe na viꞌnchjii Tyoꞌtsꞌon joo nnꞌan na icüji jon na nincüentaaꞌ nquii jon, ntsꞌaa jon na cje ro ntycüiihanꞌ.

21 “Ngꞌe na nndaꞌ, juu xjenꞌñeen xe na aa ngitso ncüii tsꞌan ndëëhoꞌ: Quijntyꞌiahoꞌ, ntjoo mꞌaan nquii Cristo, oo xe na aa ngitso tsanꞌñeen: Quijntyꞌiahoꞌ, ndö mꞌaan jon, min tyiꞌngantyja nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. 22 Ee ntsquenon nnꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na nnduehin nquehin conduihan Cristo. Nnduehan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon coninncyahan, min na veꞌ jñꞌoon quintu juu jñꞌoon na conanꞌmanhan. Ata nntꞌahan na nndityincyooꞌ jndye nnon jnꞌaan tꞌman yo tsꞌian na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ ntyja najndei nquii tsꞌan. Ndoꞌ joo tsꞌianꞌñeen mandyo na nndëë nnanꞌviꞌnnꞌanhanꞌ nque nnꞌan na icüji Tyoꞌtsꞌon cüentaaꞌ jon. 23 Tyuaaꞌchen matsiquindyi ja ꞌoꞌ na nanꞌminꞌ nguaa, ngꞌe joꞌ quitquen ya yahoꞌ cüenta.

24 “Joo ngueeꞌñeen vi na jndë tenon juu naviꞌ tꞌmanꞌñeen, juu ndoꞌcüjioonꞌ nndijaanhanꞌ, min chiꞌ taxeꞌcüixueehanꞌ. 25 Ndoꞌ ncjuu ntycyaa oꞌ ndoꞌ juu ntjöꞌndue tꞌman ngotsꞌiihanꞌ, yajoꞌ nque na cotoxen na mꞌanhanꞌ ntjöꞌndue, ndyuiiꞌ joohanꞌ. 26 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, njntyꞌia nnꞌan na nndyö nntꞌa quityquiiꞌ chincyu. Juu xjenꞌñeen nndyö yo na tꞌman vaa na condui ja na matyëꞌntjön yo maninꞌ conduinduiꞌ na conditꞌmaanꞌ ja. 27 Yajoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na ninvaa tsonnangue na macüji ja na conduihan cüenta, joo ángeles na cotyentjon nnön, ncꞌua tsꞌian ndëëhan na quinanꞌncüihan joo nanꞌñeen naijon na mꞌan ja.

28 “Tsꞌoon higuera vaa jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ. Cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Juu xjen na cojntyꞌiahoꞌ na condeiꞌ ntꞌöhanꞌ ndoꞌ na conduiꞌ tsco ꞌndaahanꞌ, covaaꞌ nꞌonhoꞌ na jndë tindyo ngueesuaꞌ. 29 Mantyi xjen na cojntyꞌiahoꞌ na jndë condui nanꞌminꞌ na jndë tsjö ndëëhoꞌ, yajoꞌ cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ na mavaa mavaa xjen na nnan quiñoonꞌndue na nndyö nntꞌa. 30 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nnꞌan na mꞌan naneinhin, tyiꞌxeꞌcüjeñꞌenhan ata na jndë siquindë ñꞌenhanꞌ tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ. 31 Juu tsjöꞌndue yo tsonnangue ntycüiiñꞌenhanꞌ, majoꞌ juu jñꞌoon na mancya tyiꞌjeꞌquintycüii juu najndei na itsixuanhanꞌ.

32 “Majoꞌ taꞌnan tsꞌan quintjii nin xuee min yuu xjen na nndyö nntꞌa, min nque ángeles tyiꞌquindiohan yuu xjenhanꞌ, min ja na condui jnda nquii Tyoꞌtsꞌon, xiaꞌntyi nquii Tyëhöꞌ nchjii.

33 “Mangꞌe na nndaꞌ vaa, joꞌ quitquen ya yahoꞌ cüenta, ndoꞌ quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe tyiꞌndiohoꞌ nin xuee ndoꞌ yuu xjen na nndyö nntꞌa. 34 Majoꞌ ntyja na nndui na nndaꞌ, vaa jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Tomꞌaan ncüii tsꞌan, jnduiꞌ jon na chi ncja jon ncüiichen tsonnangue na tycya. Xjen na jnduiꞌ jon, tꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na ityeꞌntjon jon. Ndoꞌ nnon juu tsꞌan na iquen cüenta ꞌndyo vaaꞌ jon, tso jon: Cüantyjeꞌ yaꞌ vꞌa viochen xjen na ja tacꞌön.

35 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: Manchaꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tso tsanꞌñeen, manndaꞌ vaa matsjö ndëëhoꞌ: Quitquen ya yahoꞌ cüenta ngꞌe itsijonhanꞌ ntyja njan chaꞌna juu tsanꞌñeen na jnduiꞌ juu vaaꞌ juu. Ndoꞌ ꞌoꞌ, itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna joo nanꞌñeen na totyentjonhan nnon jon. Ee min tyiꞌquindiohoꞌ yuu xjen na nndyö nntꞌa, aa ntsꞌaahanꞌ na vaman, ndoꞌ aa tsantsjon navejndyee xjen na ntsixuaa quilꞌö, ndoꞌ aa xoncüe tsjon, ndoꞌ aa vi vanco. Tyiꞌquindiohoꞌ yuu xjen na nndyö ntcüꞌë. 36 Ee xe na aa ninjonto na nndyö ntcüꞌë ndoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌcꞌon cjehoꞌ, yajoꞌ ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon tsꞌan itso. 37 Juu jñꞌoonvaꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, mantyi matsjöhanꞌ ndëë tsoñꞌen nnꞌan na cꞌon cjehan.”