11
Se' e̱rblö̀ Skëköl mik we̱s këkëpa bak ká̱ ia̱ia̱ë e̱rblë' imik es
E̱rblè Skëköl mik, e' wà kiane chè tö se' tö iklö'wé̱ moki̱ë tö ì muk ie' kablë' panekesö, e' meraëitö se' a̱. Erë́ e' kë̀ wërta̱' i̱'ñe ta̱, erë se' tö iklö'wé̱ yësyësë tö iwà sue̱rasö. Se' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë, e'pa bak e̱rblök Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa yë' ie' tö tö ie'pa dör buaë ie' wöa̱.
Se' e̱rblöke Skëköl mik, e' kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö ie' tö íyi ulitane yö' iwák ttè wa. E' wà kiane chè tö ì ko̱s wërta̱' sué̱sö i̱'ñe ta̱, e' yöne ì kë̀ wërta̱', e' ë̀ wa.
Abel e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ì mé ie' tö Skëköl a̱ inuì̱ ki̱, e' dör bua'ie ì mé Caín tö, e' tsa̱ta̱. Abel e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ Skëköl tö ie' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. Ñies ì mé ie' tö Skëköl a̱ e' wër buaë Skëköl wa. Ie' blënewa̱bak ká̱ ia̱ia̱ë, erë ie' e̱rblé Skëköl mik, e' tté pakarkeia̱ i̱'ñe ta̱.
Enoc e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' kë̀ blënewa̱. Ie' minetse̱r ttsë'ka Skëköl wa̱, e' kue̱ki̱ kë̀ yi wa̱ ie' nu ku̱ne. Skëköl yëkkuö ichè tö ka̱m Enoc mi'tse̱r Skëköl wa̱, e' yöki̱ ie' wër buaë Skëköl wa. Yi isie shkakwa̱ Skëköl wörki̱, ese ka̱wöta̱ iklö'u̱k tö moki̱ Skëköl tso'. Ñies ie' ka̱wöta̱ iklö'u̱k tö wé̱pa tö Skëköl yuleke e̱r moki̱ wa, esepa ulà a̱ iwà döraë. E' kue̱ki̱ kë̀ se' e̱rblöku̱' Skëköl mik, e' ta̱ kë̀ se' a̱ ì o̱nuk wërmi buaë ie' wa.
Noé e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik Skëköl tö ie' a̱ iché tö ì sulu tköraë ká̱ i' ki̱ kë̀ su̱ule yi wa̱ ese, eta̱ ie' tö ittè iu̱té. Ie' tö kanò bërie yué etö, e' a̱ ie' ena iyamipa e' ë̀ tsa̱tkëne. E' wa ikkayëne tö imale̱pa ki̱ nuì̱ tso'. Ñies se̱ne yësyësë dö̀mi se' ulà a̱ s'e̱rblé Skëköl mik e' wa, e' de ie' ulà a̱.
Abraham e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik e' tö iché ia̱: “Be' yú ká̱ yë'yö tö imeraë be' a̱ e' a̱,” eta̱ iiu̱téitö. Erë́ ie' kë̀ wa̱ ijche̱r tö ká̱ wé̱ a̱ ie' mírö, erë bet ta̱ ie̱' yéttsa̱ iwák ká̱ a̱. Ie' e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' de ká̱ yëne ie' a̱ ee̱, eta̱ ie' se̱né we̱s s'dami shkal se̱r es. Ie' se̱né úla yöule datsi'tak wa, ese a̱. Ie' alà Isaac ena itala Jacob, e'pa ñies se̱né we̱s ie' es. Ñies ie'pa a̱ ká̱ e' muk Skëköl kablë'. 10 Ká̱ bua'ie kë̀ e̱rta̱'wa bikeitsbak Skëköl tö, yö'itö ká̱ jaì a̱, e' wà pané Abraham tö. E' kue̱ki̱ ie' se̱ne' we̱s s'dami shkal se̱r es, e' dalë'ttséitö e̱r bua' wa.
11 Skëköl tö iyë' ie' a̱: be' alà köraka̱ be' alaköl Sara e' ta̱. Erë́ ie' dewa̱tke këkëpala aluë, ñies Sara wake' kë̀ döta̱' alàë, erë ie' iklö'wé̱ tö Skëköl kablë' ie' a̱ e' we̱raëitö. E' kue̱ki̱ diché mène ie' a̱ alà koka̱. 12 Ie' dewa̱tke këkëpala aluë, erë es ie' de alàë. Ilà e' wa ileripa dë'bitu̱ tai̱ë kë̀ shtar ekkë we̱s bëkwö tso' tai̱ë ö ttsa̱'wö tso' tai̱ë dayë kkömik kë̀ shtar es.
13 Ie'pa ekkëpa ko̱s e̱rblë' Skëköl mik, kë̀ ilo'yane ie'pa wa̱, es ie'pa blërulune. Ká̱ muk Skëköl kablé ie'pa a̱, e' wà kë̀ dë' ie'pa ulà a̱ ie'pa tso'ia̱ ttsë'ka e' dalewa. Erë ie'pa tö iklö'wé̱ tö iwà döraë ie'pa ulà a̱ aishkuö ta̱. E' dör ie'pa a̱ we̱s ilo suè̱ ka̱mië es. E' kue̱ki̱ ie'pa tö iyë' tö ie'pa se̱r ká̱ i' ki̱ we̱s ká̱ kua̱'ki̱ wakpa dami shkal es. 14 Wé̱pa tö ichè es, e' wa iwënewa̱ tö ie'pa tso'ia̱ ká̱ yulök iwákpa a̱. 15 Ie'pa mú tso'ia̱ wé̱ ie'pa manete̱, e' ké̱ bikeitsök, e̱'ma ie'pa mi'mine buaë ká̱ e' a̱. 16 Erë ie'pa tö ká̱ bua'ie e' kkecheke, e' dör ká̱ tso' ká̱ jaì a̱. Skëköl tö ká̱ e' yö'bak ie'pa a̱, e' kue̱ki̱ Skëköl kë̀ jaëne tö ie' kiè ie'pa Këköl.
17-19 Skëköl kablë' Abraham a̱ ttè i' wa: “Be' aleripa chökle, e'pa döraë Isaac wa.” Erë e' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché ia̱: “Isaac ttö́wa̱ mè ye' a̱ ye' dalöioie.” Ie' ki̱ ikiane suè̱ tö moki̱ Abraham e̱rblöke ie' mik, e' kue̱ki̱ ie' ima'wé̱ es. Abraham e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ moki̱ ie' tö Isaac mekettsa̱ we̱s Skëköl tö ie' a̱ iyë' es. Ie' tö ibikeitsé tö ie' tö ilà ttéwa̱, e' ta̱ Skëköl a̱ ishke̱rka̱mine, e' kue̱ki̱ ie' tö ittekewa̱. Erë bata ekkë ta̱ Skëköl tö ie' wöklö'wé̱. E' kue̱ki̱ ichèmisö tö e' dör we̱s Isaac köte̱wa̱ shke̱neka̱ne es.
20 Isaac e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' tö iyë', ila'r Jacob ena Esaú, e'pa a̱ tö aishkuö ta̱ Skëköl e̱r buaë chöraë ie'pa a̱.
21 Jacob e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' blërkewa̱, e' ké̱wö döketke, eta̱ ie' tö iyë' italapa dör José ala'r e'pa a̱ eköl eköl tö Skëköl e̱r buaë chöraë ie'pa a̱. Ñies Skëköl dalöié ie' tö ie' e̱' duedur ishko kéli mik e' dalewa.
22 José e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' blërkewa̱tke, eta̱ ie' tö iché tö aishkuö ta̱ Israel aleripa e̱' yörattsa̱rak Egipto. Es ie' ichéa̱t tö mik a' e̱' yéttsa̱ ká̱ i' a̱ eta̱ ye' nu tso' blëule e' tsú̱mi a' tö blèwa̱ wé̱ a' mírö ee̱.
23 Ñies Moisés yë́ ena imì, e'pa e̱rblë' Skëköl mik. Mik ie' ku̱ne', eta̱ ie'pa tö isué̱ tö alala buaala ku̱ne. Egipto blú tö iyë' tö Israel aleripa alala ku̱rke wëpa, e'pa ko̱s ttekelur. Erë Moisés yë́ ena imì, e'pa e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa kë̀ suane blu' ttè yöki̱. Ie'pa tö Moisés blé döka̱ si' mañat itsa̱tkoie.
24 Moisés talane Egipto blú duöchkeie dalöiërta̱' tai̱ë. Erë ie' e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' de këchke, eta̱ e' ko̱s watéttsa̱ ie' tö. Ie' kë̀ ki̱ ikiane tö ie' kirwa̱ Egipto blú duöchke. 25 Ie' a̱ ta̱ weinuk wé̱pa dör Skëköl icha, esepa ta̱, e' dör buaë tkö̀ka̱ se̱ne sulu tö s'ttsë'we̱ke buaë ekuölö ë̀, ese ko̱s tsa̱ta̱. 26 Ì buaë döraë ie' ulà a̱ aishkuö ta̱ iskéie, e' ë̀ ki̱ ie' e̱r me'rie. E' kue̱ki̱ ie' tö bikeitsé tö iweir ko̱s wé̱ pairine'bitu̱ idi' wa s'blúie e' tté ki̱, e' dör buaë shu̱te̱, íyi bua'bua tso' Egipto ese ko̱s tsa̱ta̱.
27 Moisés e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' e̱' yéttsa̱ Egipto, kë̀ suane Egipto blú ulune yöki̱. Ie' e̱' tkéwa̱ darërë Skëköl kë̀ wërta̱' e' mik kë̀ ilo'yane ie' wa̱. 28 Ie' e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' tö Israel aleripa patké Ie'pa Yë́pa Yërulune Egipto e' ké̱wö tkö'u̱k. Ie' tö ie'pa patké obeja pupula ttökwa̱ ta̱ ipë́ sklippök ie'pa ukkö ko̱s e' mik. Ie'pa tö iwé̱ es a̱s Skëköl biyöchökwak patké Skëköl tö s'ttökulur, e' kë̀ mi'wa̱ u a̱ alà wëm tsá̱ ku̱ne, esepa ko̱s ttökulur.
29 Israel aleripa e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa tkami Dayë Mat shu̱a̱ we̱s íyök ë̀ ki̱ shkè es. Erë mik Egipto wakpa mí ie'pa itöki̱, eta̱ e'pa ki̱ dayë u̱neka̱ tö ie'pa ko̱s ttélur.
30 Israel aleripa e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa shké ká̱ kiè Jericó kköiëule e' pamik döka̱ ká̱ kul. E' ukuöki̱ ta̱ ká̱ e' kköiëule ko̱s, e' tkënettsa̱ i̱ski̱. 31 Ñies alaköl sulusi kiè Rahab, e' e̱rblë' Skëköl mik. E' kue̱ki̱ mik wëpa böl patkë' Josué tö Jericó weblök bër akir, eta̱ e'pa ki'wa̱itö bë̀rë blë' itsa̱tkoie. E' kue̱ki̱ ie' kë̀ dunewa̱ñak wé̱pa tö Skëköl ttè dalöse̱wé̱wa̱ esepa ta̱.
32 Ye' a̱ ikí̱ yërmi tai̱ë. Gedeón ena Barac ena Sansón ena Jefté ena David ena Samuel ena Skëköl ttekölpa ko̱s, e'pa ko̱s tté pakarmi ye' a̱, erë ye' kë̀ ka̱wö ku̱ne i' ta̱ ipakoie se̱raa̱. 33 Ie'pa ena pë' skà e̱rblë' Skëköl mik we̱s ie'pa es, e' wa e'pa we̱lepa e̱' aléka̱ ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa ki̱. Ñies ie'pa we̱lepa ttè dalöiëno e' wakanewé̱ yësyësë. Ñies Skëköl kablë' ie'pa a̱, e' wà de ie'pa ulà a̱. Ie'pa we̱lepa tö ma'name kkö̀ tsa̱téwa̱. 34 Ie'pa we̱lepa kë̀ ki̱ bö' dakaneka̱. Ie'pa we̱lepa ttekewa̱tke tabè wa, e' tsa̱tkée Skëköl tö. Ie'pa we̱lepa kë̀ diché ta̱', erë idiché iëne. Ie'pa we̱lepa ñippé darërë ta̱ ie̱' aléka̱ ká̱ kua̱'ki̱ ñippökwakpa ki̱. 35 Ñies alakölpa bak e̱rblök Skëköl mik, e'pa we̱lepa dëu̱töpa shke̱neka̱ne menene ie'pa a̱.
Pë' we̱lepa skà e̱rblë' Skëköl mik, e'pa klö'wé̱wa̱ pë' tö ta̱ iwe'ikérakitö tai̱ë sia̱rë dö̀ iduowa̱ ekkë. Erë ie'pa e̱rblé Skëköl mik, e' kë̀ watënettsa̱ ie'pa wa̱. Ie'pa wa̱ ijche̱r tö ie'pa shke̱rdaka̱ne aishkuö ta̱ se̱noie buaë shu̱te̱, e' kue̱ki̱ ie'pa ekemine áie, e' kë̀ kinewa̱ ie'pa wa̱. 36 Ie'pa we̱lepa wayöne tai̱ë, bune sia̱rë. Ie'pa we̱lepa skà monewa̱ tabechka yöule ttsa'ie ese wa, es iminerak s'wöto wé a̱. 37 Ie'pa we̱lepa ttélur ák wa. We̱lepa ttélur jchëulettsa̱ shu̱sha̱ë. Ñies we̱lepa ttélur tabè wa. Ie'pa bak shkök wì̱ a̱ dià a̱ paiëule obeja kkuölit ö chibo kkuölit wa. Ie'pa dör sia̱rë, töiëne sia̱rë, weine tai̱ë. 38 Ie'pa dör buaë shu̱te̱, kë̀ dör bua' tö ie'pa se̱r imale̱pa se̱rke ká̱ i' ki̱ e' shu̱a̱. Erë ie'pa bak shkök wì̱ a̱ dià a̱ ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' tai̱ë ese ska' ö ka̱bata a̱. Ie'pa bak se̱nuk sia̱rë ákuk a̱ ö ka̱uk a̱.
39 Ie'pa ekkëpa ko̱s e̱rblë' Skëköl mik buaë, e' kue̱ki̱ ie' wa ie'pa wëne buaë. Erë ie' kablë' ie'pa a̱, e' wà ka̱m mer ie'pa a̱, 40 ie' tö iskà bikeitséne bua'ie se' batamik e' kue̱ki̱. Ì buaë meke ie' tö se' a̱ aishkuö ta̱, e' kiane ie' ki̱ tö ie'pa ena se', e'pa ulà a̱ idö̀ ñita̱. E' kue̱ki̱ ka̱m idö̀ ie'pa ulà a̱.