1 E' ukuöki̱ ta̱ Jesús e̱' yéttsa̱ ká̱ e' a̱ mía̱ ittökatapa ta̱ iwák ká̱ a̱. 2 Mik e̱no diwö de, eta̱ ie' tö s'wöbla'wé̱mitke judiowak ñì dapa'wo̱ wé a̱. Tai̱ë pë' daparke ee̱. Mik ie'pa tö ie' ttö̀ ttsé, eta̱ itkirulune ta̱ iñi chakérak:

—¿Wé̱ ie' e̱' yué ttè tai̱ë wa? ¿We̱s ie' ulà de ttè buaë i̱ski̱ë ese ska'? ¿We̱s ì kë̀ o̱r yi a̱ ese wé̱itö? 3 ¿Ie' kë̀ dör kaltak kanéu̱kwak bak kaneblök í̱e̱rö e'? ¿Ie' kë̀ dör María alà? ¿Ie' kë̀ dör Santiago, José, Judas ena Simón e'pa ël? ¿Ñies ie' kutapa kë̀ se̱rku̱' se' shu̱a̱?

E' kue̱ki̱ kë̀ ie'pa e̱rblëne ie' mik. 4 Erë ie' tö iché ia̱rak:

—Ká̱ wa'ñe Skëköl tteköl dalöiërta̱', erë iwák ká̱ ki̱ ena iyamipa shu̱a̱ ena iwák u a̱ ee̱ kë̀ idalöiërta̱'.

5 Ee̱ iekkë ta̱ ì kë̀ o̱r yi a̱ ese kë̀ o̱ne ie' wa̱. Ie' ulà méka̱ we̱lepa kirirke esepa ki̱ ta̱ ibuanerak, erë e' kë̀ dör tai̱ë. 6 Ká̱ e' wakpa kibiiepa kë̀ e̱rblëne ie' mik, e' tö ie' tkiwé̱wa̱.

E' ukuöki̱ ta̱ Jesús mía̱ ká̱ tsitsirpa tso' tsi̱net ese a̱ s'wöbla'u̱k. 7 Ie' ttökatapa dabom eyök kí̱ böl e'pa kiéitö ta̱ ipatkémirak böl böl. Ie' ka̱wö mé ia̱rak wimblupa sulusi trë'wo̱yal. 8 Ie' tö iché ia̱rak:

—Kë̀ ì tsa̱rmi, shko kéli e' ë̀ tsú̱mi. Sku' kë̀ tsa̱rmi, chkö̀ kë̀ tsa̱rmi, inuköl kë̀ tsa̱rmi. 9 Klökkuö ena datsi' iö́mi, e' ë̀ mik a' mi'mi, erë datsi' kí̱ kë̀ tsa̱rmi.

10 Ñies ie' iché ia̱:

—Mik a' dewa̱ u we̱le a̱, eta̱ a' e̱' tsú̱a̱t ee̱ dö̀ mik a' míyal ká̱ bánet ekkë. 11 Ká̱ we̱le wakpa kë̀ wa̱ a' kinewa̱ buaë ö kë̀ ki̱ a' ka̱paköke e' kiane ttsè, e' ta̱ a' e̱' yö́lur ee̱ ta̱ ka̱po tso' a' klöttö mik e' ppö́ö. E' tö ie'pa a̱ ikkacheraë tö ie'pa dör Skëköl bolökpa.

12 Eta̱ ittökatapa míyal s'pattök i' es: “A' e̱r mane'ú̱ Skëköl a̱.” 13 Ñies ie'pa tö aknama trë'wé̱yal tai̱ë. Ñies tai̱ë s'kirirke esepa ki̱ ie'pa tö kiö̀ té ta̱ ibuanenerak.

14 Eta̱ Jesús tté buneka̱ ká̱ wa'ñe, e' kue̱ki̱ itté ttsé ñies blu' kiè Herodes e' tö. We̱lepa tö icheke:

—Jesús dör Juan S'wöskuökwak shke̱neka̱ne e', e' kue̱ki̱ ie' wa̱ diché tso' ì kë̀ o̱r yi a̱ ese wo̱ie.

15 We̱lepa skà tö icheke:

—Ie' dör Skëköl tteköl bak kiè Elías e' shke̱neka̱ne.

We̱lepa skà tö icheke:

—Skëköl tteköl idir we̱s Skëköl ttekölpa ia̱'chki es.

16 Erë ttè ekkë ttsé Herodes tö ta̱ ichéitö:

—Ie' dör Juan kuli' tökök patkë' ye' tö e' shke̱neka̱ne.

17 Herodes tö iché es ie' tö Juan S'wöskuökwak klö'u̱kwa̱ patkë' wötèwa̱ s'wöto wé a̱ Herodías kue̱ki̱. Herodías dör Herodes ël kiè Felipe e' alaköl, erë Herodes se̱ne'wa̱ ie' ta̱. 18 Erë Juan tö iyë' Herodes a̱: “Kë̀ be' ka̱wö ta̱' se̱nuk be' ël alaköl ta̱. E' wa be' tso' ttè dalöiëno dalöse̱u̱kwa̱.”

19-20 E' kue̱ki̱ Herodías uluneka̱ Juan ki̱ ta̱ ie' ki̱ ikiane ttèwa̱. Erë Herodes wa̱ ijche̱r tö Juan dör wëm yësyësë ena batse'r ese, e' dalöiekeitö tai̱ë, e' kue̱ki̱ ikkö'nekeitö. Ie' tö Juan ka̱paköke e' ttseke e̱r bua' wa, erë kë̀ ié̱na ia̱ne ì wè̱miitö. Ie' tö Juan dalöieke es, e' kue̱ki̱ Herodías kë̀ a̱ we̱s Juan o̱r. 21 Erë mik Herodes tö iduéswö ké̱wö tkö'we̱ke, eta̱ Herodías isué̱ we̱s iulà dö̀mi Juan ska'. Herodes tö ikue̱blupa ena iñippökwakpa wökirpa ena wé̱pa dalöiërta̱' tai̱ë se̱rke Galilea esepa kiéttsa̱ iké̱wö tkö'u̱k. 22 Mik ie'pa tso' iké̱wö tkö'u̱k, eta̱ Herodías alà busi dewa̱ ta̱ iklöté ie'pa wörki̱. E' wër buaë Herodes ena imale̱pa tso' chkök ie' ta̱, e'pa wa, ta̱ ie' iché tayë busi a̱:

—Ì kiane be' ki̱ e' kiö́ ye' a̱ ta̱ ye' tö be' a̱ imeraë.

23 Eta̱ ie' tö iché ia̱ ttè moki̱ wa Skëköl wörki̱ sulitane kukua:

—Ì ko̱s kièbö ña, e' mekeyö be' a̱. Ká̱ ko̱s wökirie ye' tso', e' kiö́ ña ta̱ e' merayö be' a̱ shu̱sha̱ë.

24 Eta̱ tayë busi mía̱, ta̱ imì chakéitö:

—¿Ì kièyö?

Ta̱ imì iu̱té:

—Juan S'wöskuökwak wökir kiö́ ia̱.

25 Ie' mía̱ne bet blu' tkër ee̱ ta̱ iché ia̱:

—Ye' ki̱ ikiane tö írö Juan S'wöskuökwak wökir tsú̱bitu̱ ña kulë' a̱ iwà kkachoie tö moki̱ ittéwa̱rakitö.

26 Eta̱ blu' e̱rianeka̱ tai̱ë, erë ie' tö ittè métke s'kiule tso' e'pa kukua, e' kue̱ki̱ kë̀ ie' a̱ io̱nuk we̱s. 27 E' kue̱ki̱ bet ie' tö ñippökwak patkémi eköl Juan wökir tsu̱k. Eta̱ ñippökwak mía̱ s'wöto wé a̱ ta̱ Juan kuli' tée, 28 ta̱ iwökir tsé̱bitu̱ kulë' a̱ méitö tayë busi a̱, ta̱ tayë busi tö imé imì a̱.

29 Mik Juan ttökatapa wa̱ ijche̱newa̱ ta̱ ie'pa debitu̱ inú kökka̱ tsé̱mi wötèwa̱.

30 Mik Jesús ttekölpa tsá̱ e'pa dene ie' ska', eta̱ ì ko̱s wé̱ ie'pa tö ena ì ko̱s wa ie'pa s'wöbla'wé̱ e' pakérakitö ie' a̱. 31 Pë' datse̱ tai̱ë míyal iské datse̱ne kë̀ wa ie'pa chkoia̱ ekkë, e' kue̱ki̱ ie' iché ittökatapa a̱:

—Mishka e̱nuk bánet wé̱ kë̀ yi ku̱' ese ska'. 32 Eta̱ ie'pa míyal bánet kanò ki̱ wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' ese ska'. 33 Erë ie'pa míyal e' sué̱ pë' tö tai̱ë ñies pë' tö isué̱wa̱ tö ie'pa e' idir. Eta̱ pë' ko̱s se̱rke ee̱ e'pa míyal tu̱neule ipanuk wé̱ ie'pa irirke ee̱ demi ke̱we. 34 Mik Jesús e̱' yéttsa̱ kanò a̱, eta̱ pë' tso' tai̱ë ipanuk e' sué̱itö. Ie'pa wër ie' wa we̱s obeja kë̀ kkö'nukwak ta̱' es, e' kue̱ki̱ ie'pa sué̱itö e̱r sia̱rë wa. Eta̱ ie' e̱' kéka̱ ie'pa wöbla'u̱k ttè kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ tai̱ë wa. 35 Ká̱ detke tsá̱li̱ ta̱, ittökatapa de ie' ska' ta̱ ichérakitö ie' a̱:

—Ká̱ de tsá̱li̱, kë̀ yi se̱rku̱' í̱e̱. 36 Ie'pa yuö́mi a̱s ie'pa mi' pë' se̱rke tsi̱net ena ká̱ tso' tsi̱net ese ska' ilè ta̱u̱k ñè.

37 Erë ie' tö ie'pa iu̱té:

—Ie'pa tiö́ a' tö.

Ie'pa iiu̱té:

—¿Be' ki̱ kiane tö sa' mi' chkè ta̱u̱k ie'pa tioie? Chkè ekkë tuo̱ie inuköl kiane s'kaneblö̀mi dö̀ ká̱ cien böyök e' ské ekkë.

38 Ie' tö ie'pa a̱ ichaké:

—¿Ko̱s a' wa̱ pan tso'? A' yú iweblök.

Ie'pa dare iweblök ta̱ ichéitö ia̱:

—Pan tso' ske̱l ena nima bötö.

39 Eta̱ ie' tö iché ie'pa a̱:

—Pë' ko̱s kö́ e̱' tulökse̱r ta'tsi ki̱ erule erule.

40 Eta̱ pë' e̱' tulése̱r cien eyök, we̱lepa e̱' tulése̱r dabom ske̱yök. 41 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö pan ske̱l ena nima bötö e' klö'wé̱ ta̱ iká̱ sué̱ ká̱ jaì a̱ ta̱ wëstela chéitö Skëköl a̱. E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö pan ena nima blaté ta̱ iméitö ittökatapa a̱ a̱s ie'pa tö iwatiö̀ pë' ko̱s a̱. 42 Ie'pa ulitane chké de wë'. 43 Pan ena nima bata a̱te̱ e' shtérakitö iëne döka̱ kkö́la dabom eyök ki̱ bök. 44 Wëpa këchkepa chké esepa döka̱ mil ske̱yök (5.000).

45 E' ukuöki̱ ta̱ Jesús tö iché ittökatapa a̱: “A' e̱' iö́ka̱ kanò a̱, a' yúshkatke ye' yöki̱ ke̱we batsöri wi̱she̱t Betsaida kke̱r.” Ie' tö iché pë' male̱pa a̱: “A' yú a' u a̱.” 46 E' ukuöki̱ ta̱ ie' mía̱ ka̱bata a̱ ttök S'yë́ ta̱. 47 Ká̱ tuine ta̱ kanò demi batsöri shu̱sha̱ë. Ie' e̱' tsé̱a̱t ekörla ká̱ sí ki̱. 48 Ie' tö isué̱ tö ie'pa kaneblöke darërë kanò patkoie siwa̱' bitsi̱rke ie'pa kke̱ wöiá̱ e' kue̱ki̱. Ká̱ ñirketke ta̱ ie' mía̱ ie'pa ska' shkörami di' kí̱. Ie' tkökemitke tsi̱net ie'pa o̱'mik. 49-50 Erë mik ie'pa isué̱ tö ie' shkö̀datse̱ di' kí̱, eta̱ ie'pa ibikeitsé tö wimblu idir, e' tö ie'pa tkiwé̱wa̱ tai̱ë ta̱ ia̱neka̱rak. Erë bet ta̱ ie' iché ie'pa a̱:

—¡A' e̱r kuú̱! ¡Kë̀ a' suanuk! Ye' idir.

51 Eta̱ ie' e̱' iéka̱ kanò a̱ ta̱ siwa̱' wöklöne. Ie'pa tkirulune tai̱ë iweblök. 52 Ie'pa e̱r dör daloie, e' kue̱ki̱ Jesús tö pë' tai̱ë dë' pan ske̱l ë̀ wa, e' wà kë̀ dë'wa̱ ie'pa e̱r a̱. E' kue̱ki̱ ie'pa tkirulune tai̱ë ekkë.

53 Itkattsa̱rak batsöri wi̱she̱t demirak Genesaret ta̱ ee̱ kanò mué̱wa̱rakitö. 54 Ie'pa e̱' yélur kanò a̱ ta̱ e' wösha̱ ta̱ pë' tö Jesús sué̱wa̱ tö ie' idir. 55 Eta̱ itu̱nerak ká̱ e' wa'ñe ibiyö́ chök. Mik pë' tö ittsé, eta̱ ie'pa tö s'kirirke tsé̱mi wé̱ ittsérakitö tö Jesús tso' ee̱. 56 Ká̱ wa'ñe wé̱ ie' mir, wé̱ s'tso' tai̱ë ö bërëbërë, eta̱ pë' tö s'kirikepa tulekese̱r ñala̱ sha̱ë ta̱ ikköchökerak ie' a̱ tö ie'pa a̱ idatsi' bata ë̀ mú kèwa̱. S'kirirke ko̱s tö iké, esepa buanene.