1 Ndsejpyʉts es miits xyñijáwʉdʉt mʉguꞌugítʉty, ko yʉ nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm ꞌyijttʉ nidʉgekyʉ yoots patkʉꞌʉy, es nidʉgekyʉ ttukna̱jxtʉ ja Tsapts Jikymyejyñ. 2 Es dʉꞌʉn mba̱a̱t njʉna̱ꞌa̱nʉm ko nidʉgekyʉ jaꞌajʉty oj ñʉbajtta̱ꞌa̱ydyʉ yoodsóty es ma̱ ja jikymyejyñ ko ñaygyʉya̱jkʉdʉ ma̱ Moisés. 3 Es nandʉꞌʉn nidʉgekyʉ tjʉꞌxtʉ ja jeꞌxy diꞌibʉ Dios mooyʉdʉ, 4 es nidʉgekyʉ tꞌuktʉ ja nʉʉ diꞌibʉ Dios ya̱jk, ja nʉʉ diꞌibʉ yajpʉdsʉʉm tsa̱a̱gaadsóty; esʉ tadʉ tsa̱gaats yʉꞌʉ dʉꞌʉn kyudʉnaapy ja Jesukristʉ diꞌibʉ naty nʉjxp mʉt yʉꞌʉjʉty. 5 Oy yʉꞌʉjʉty nidʉgekyʉ oj jyamoꞌoyʉdʉ tya̱dʉ Diosʉ kyunuꞌxʉn, jatim jawaanʉ kyadimꞌoꞌkta̱a̱ydyʉ mʉj ittum mʉt ko tkamʉmʉdoodʉ Dios.

6 Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn tyuun jya̱jtʉ éxtʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn mʉt ʉdsa̱jtʉm, kʉdiibʉ nbaduꞌunʉm diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty, éxtʉm yʉꞌʉjʉty ꞌyadʉtstʉ. 7 Pa̱a̱ty miidsʉty katʉ xymyayꞌat xywyindsʉꞌʉgʉdʉ agojwinnáxʉty, éxtʉm yʉꞌʉjʉty nimay ꞌyadʉtstʉ, éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Diosʉ jyaaybyajtʉn: “Ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaxwaꞌtstʉ ka̱a̱y ukpʉ, es pyʉdʉꞌʉktʉ ajts xondakpʉ.” 8 Kyaj nmʉꞌinduꞌunʉm, éxtʉm yʉꞌʉjʉty nimay ꞌyadʉtstʉ, es ꞌyoꞌktʉ iꞌpx tʉgʉk mil ma̱ tuꞌukpʉ jeꞌeyʉ xʉʉ. 9 Es nan kyaj nmʉꞌꞌʉdʉgoꞌoy nmʉga̱jxtʉgoꞌoyʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios, éxtʉm na̱a̱gʉty yʉꞌʉjʉty ttuundʉ, es pa̱a̱ty ꞌyoꞌktʉ ko tsyuꞌtsʉdʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉty. 10 Es kyaj ndukꞌakꞌa̱jtʉm ja Dios, éxtʉm yʉꞌʉjʉty nijaꞌajʉty ttukꞌakꞌa̱jttʉ, es pa̱a̱ty yaꞌoꞌkʉdʉ ja anklʉs diꞌibʉ Dios kyajx.

11 Tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jya̱jtʉ ma̱ nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm es yajpʉjtáky ja̱a̱ybyéty ma̱ Diosʉ jyaaybyajtʉn éxtʉm tuꞌugʉ ijxpajtʉn, es nnaydyukꞌʉwij nnaydyukka̱jxwíjʉm, ʉdsa̱jtʉm diꞌibáty jikyꞌa̱jtʉm ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ tyimminannʉ. 12 Pa̱a̱ty diꞌibʉ nayjya̱ꞌa̱p yajxón ꞌyity mʉdʉ Dios, naygywentʉꞌátʉdʉp kʉdiibʉ pyekykya̱ꞌa̱t. 13 Ko ti myajpekytyuna̱ꞌa̱nʉdʉ, tiꞌigyʉ yʉꞌʉ éxtʉm diꞌibʉ kyuꞌijx kyubátʉdʉp nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty. Ja Dios yʉꞌʉ mbudʉ́kʉdʉp miidsʉty, pes yʉꞌʉ kyaj mnaꞌíxʉdʉt es mbekytyúndʉt pʉn kyaj mba̱a̱t xymyʉmada̱ꞌa̱ktʉ; nik niꞌigʉ ko myajpekytyuna̱ꞌa̱nʉdʉ, net ja Dios myaꞌꞌawátsxʉdʉt es myajnáxʉdʉt wiink tsow.

14 Pa̱a̱ty mʉguꞌugítʉty, katʉ xymyayꞌat xywyindsʉꞌʉgʉdʉ agojwinnáxʉty. 15 Nꞌanʉʉmʉdʉ dʉꞌʉn, éxtʉm ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ʉyjyaygyujk kajxyjyaygyujkʉdʉp, es miidsʉty kʉꞌʉm mba̱a̱t xypyayoꞌoydyʉ diꞌibʉ yam nꞌanma̱a̱ydyʉp. 16 Ko nꞌúkʉm ja vinʉ ma̱ ja kálʉz, yʉꞌʉgyʉjxm nja̱ꞌa̱ygyʉdákʉm ja Dios, es pa̱a̱ty tiꞌigyʉ nꞌijtʉm mʉt ja Kristʉ ñeꞌpyñgyʉjxm; es ko ndujkwa̱ꞌxʉm ja tsa̱jkaaky es nga̱ꞌa̱yʉm, pa̱a̱ty tiꞌigyʉ nꞌijtʉm ja Kristʉ ñiniꞌxkyʉjxm. 17 Pes kom tuꞌuk jeꞌeyʉ ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ ndujkwa̱ꞌxʉm es nga̱ꞌa̱yʉm; oy njanimayꞌa̱jtʉm, nyajtiꞌigyʉm ja niniꞌx tuꞌuk.

18 Pʉktʉ kwentʉ ma̱ yʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty. Pʉ́nʉty jyʉꞌxtʉp ja jeꞌxy diꞌibʉ tʉ yajpʉjtaꞌaky windsʉꞌkʉn ma̱ ja artal, nayyajtiꞌigʉdʉp mʉdʉ myʉguꞌuktʉjk es Dios tꞌawdattʉ ma̱ ja windsʉꞌkʉn. 19 Kyajts njʉna̱ꞌa̱ñ ko yʉ agojwinnáx es ja tsuꞌutsy tmʉdaty ja mʉkꞌa̱jtʉn. Oy ja tsuꞌutsy tʉ jyanejxy windsʉꞌkʉn ma̱ agojwinnáx, ni wiꞌix tsoo kyatʉgatsy. 20 Yʉꞌʉts nꞌandijpy ko diꞌibáty kyaj tꞌixyꞌattʉ Dios es yojxtʉp ti oynʉꞌʉnʉn, yʉꞌʉjʉty tyukmʉyojxtʉp ja mʉjkuꞌujʉty, es kyaj yʉꞌʉdyʉ Dios, es kyajts ndseky es miits xypyutaan xypyuwa̱ꞌa̱ktʉt ja mʉjkuꞌujʉty. 21 Kyaj mba̱a̱t xytyukꞌuugʉdʉ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ kyáliz es xytyukꞌuugʉdʉ ja mʉjkuꞌujʉdyʉ kyáliz, es ni mba̱a̱t mgakay ma̱ ja Nindsʉnꞌa̱jtʉmʉ myeesʉ es nandʉꞌʉn mgáydyʉt ma̱ ja mʉjkuꞌujʉdyʉ myeesʉ. 22 ¿O yʉꞌʉ dʉꞌʉn es nyajjotꞌambʉjkʉm ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm? ¿Tii waꞌanʉ da ʉdsa̱jtʉm nmʉda̱jtʉm waanʉ niꞌigʉ mʉkꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm yʉꞌʉjʉ?

23 Dʉꞌʉn jyʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Nigutiky esʉts oytyiity ndúnʉt diꞌibʉts ndsejpy”; per kyaj tʉgekyʉ ttukꞌoyꞌátʉt, es nan kyaj tʉgekyʉ tpudʉkʉ ja ja̱ꞌa̱y es jyikyꞌáttʉt éxtʉmʉ Dios ttseky. 24 Ni pʉ́n jeꞌeyʉ tkaꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ kʉꞌʉm tyukꞌoyꞌátʉp, per nandʉꞌʉn tꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt esʉ wiinkpʉty ttukꞌoyꞌáttʉt.

25 Mba̱a̱t xyjuydyʉ es xyjʉꞌx xypyʉ́ktʉt diꞌibʉ toꞌkʉp ma̱a̱yóty, katʉ xyajtʉ́y ma̱ tsyooñ es kyaj yajpekyjyáwʉt; 26 mʉt ko tʉgekyʉ diꞌibʉ naxwiiñ yajpátp, Nindsʉnꞌa̱jtʉm Diosʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy.

27 O pʉn jaa na̱a̱k diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Dios mʉduumbʉ es mwówʉdʉt ka̱a̱y ukpʉ, es pʉn miits mnʉjxándʉp, jʉꞌx tʉgekyʉ diꞌibʉ mmooyʉdʉp. Kyaj xyajtʉ́wʉt ma̱ tpeky es kyaj yajpekyjyáwʉt. 28 Per pʉn niduꞌugʉty mdukmʉmadyákʉdʉp: “Tya̱dʉ tsuꞌutsy yʉꞌʉ tʉ yajpʉjtaꞌaky windsʉꞌkʉn ma̱ yʉ agojwinnáxʉty”, katʉ xyjeꞌxy, kʉdiibʉ tpekyjyáwʉt diꞌibʉ tʉ mꞌanʉꞌʉmxʉty. 29 Yʉꞌʉts nmadyakypy es kyaj ja wiinkpʉ tpekyjyáwʉt, kyaj yʉꞌʉjʉty es xypyekyjyáwʉt. Na̱a̱k mba̱a̱t dyajtʉ́y: “¿Ti ko yajpayoꞌoy kots nduñ diꞌibʉ wiink ja̱ꞌa̱y jya̱ꞌa̱p peky? 30 Es pʉn ʉj nja̱ꞌa̱ygyʉdákypyʉts ja Dios mʉt ja diꞌibʉts nga̱a̱y nꞌiꞌkypy, ¿ti kots xyñiꞌow xyñiya̱a̱xʉ kots ngay nꞌiiky esʉ Dios nja̱ꞌa̱ygyʉdaꞌaky?” 31 Pes oytyiity diꞌibʉ mdiimpy, pʉn mga̱a̱y mꞌúktʉp, o mduundʉp oytyiity, tʉgekyʉ xytyúndʉt es dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱yʉty tmʉjꞌíx tmʉjjáwʉt ja Dios. 32 Katʉ ni pʉ́n xykyayajnibaxʉtʉ́kʉ mʉt ja diꞌibʉ mdiimpy, oyyʉꞌʉjʉty ja diꞌibʉ israelitʉ o kyaj ꞌyisraelítʉty, o diꞌibʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ myʉduumbʉ. 33 Pes ʉj, diꞌibʉts ndiimpy, jaꞌa es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y tꞌoyjyáwʉt; kyajts ʉj nꞌʉxta̱ꞌa̱y wiꞌixʉts kʉꞌʉm ndukꞌoyꞌátʉt, jaꞌats nꞌʉxtaapy esʉ mayjyaꞌay ttukꞌoyꞌáttʉt es dʉꞌʉn tꞌaxá̱jʉdʉt ja nitsokʉn.