1 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty esʉ ja̱ꞌa̱yʉty:

2 —Yʉ diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp esʉ fariseeʉty kya̱jxwátstʉp ja Moisesʉ ꞌyanaꞌamʉn. 3 Pes dʉꞌʉn mʉmʉdowdʉ miidsʉty es tundʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ mduknipʉjkʉp; per katʉ xypyanʉjxtʉ éxtʉm yʉꞌʉjʉty jyikyꞌattʉ, mʉt ko wiinkpʉ myadyáktʉp es wiinkpʉ tyuundʉp. 4 Pes yʉꞌʉjʉty ꞌyawʉꞌʉndʉp ja tsemy jantsy jemtsy diꞌibʉ ni mba̱a̱t ngamʉmadákʉm, es tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ es ttsʉmʉꞌʉktʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty, per yʉꞌʉjʉty kʉꞌʉm ni jeꞌeyʉ mʉdʉ kyʉwaꞌxy tkapudʉkʉ. 5 Tʉgekyʉ diꞌibʉ tyuundʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn wiꞌix myʉjpʉdsʉ́mdʉt mayjyaꞌayóty. Pes tꞌaktimꞌyajmʉ́jʉdʉ ja ka̱juꞌunk ma̱ dyaꞌittʉ waanʉ Diosʉ ꞌyanaꞌamʉn es ñaydyukwimbokmʉwʉʉñʉty es ñaydyukkʉwʉʉñʉty, es nandʉꞌʉn dyaꞌóyʉdʉ yéñʉdyʉ kyapyʉ pyadʉy pyaxʉnán kʉdiinʉm ja wiinkpʉty, 6 es jam tyimꞌuꞌuñʉyaꞌañ ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty mba̱a̱t yajxón ꞌyíxʉdʉ tsa̱jptʉgóty, es jam ꞌyuꞌuñʉyaꞌañ ma̱ yʉ windsʉꞌkʉn tyuꞌuyoꞌoy mʉj windum ma̱ pʉ́n kyay ꞌyiiky, 7 es tsyojktʉp es ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyʉboꞌx kya̱jxpoꞌxʉdʉt mʉdʉ windsʉꞌkʉn tuꞌa̱a̱y es ꞌyanʉꞌʉmxʉdʉt yaꞌʉxpʉjkpʉ.

8 ’Per miidsʉty katʉ xyꞌadsoktʉ es ja ja̱ꞌa̱yʉty mꞌanʉꞌʉmxʉdʉt yaꞌʉxpʉjkpʉ, mʉt ko miits mdukkaꞌaxꞌa̱jttʉp nidʉgekyʉ es tiꞌigyʉ jeꞌeyʉ xymyʉdattʉ yʉ mYaꞌʉxpʉjkpʉ, ʉj, yʉ Kristʉ. 9 Es katʉ pʉ́n miidsʉty xytyeetyñiwa̱ꞌa̱ñ ja wiinkpʉ, mʉt ko mmʉda̱jttʉp tuꞌuk jeꞌeyʉ mDeedyʉty diꞌibʉ ijtp tsa̱jpótm. 10 Es ni mgajʉna̱ꞌa̱ndʉt ko jyaadyʉ mwindsʉnʉ wiinkpʉ, mʉt ko ʉj, ja Kristʉ, ʉjʉ dʉꞌʉn jeꞌeyʉ mWindsʉnꞌa̱jtypy. 11 Diꞌibʉ myʉdiimpy oypyʉ́nʉty ma̱ miidsʉdyʉn, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ijtp mʉj ma̱ miidsʉty. 12 Mʉt ko diꞌibʉ nayyajmʉjpʉdsʉʉmʉp kʉꞌʉm, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ Dios pʉjtákʉp mutsk; es diꞌibʉ nayjya̱ꞌa̱p mutsk, yʉꞌʉ dʉꞌʉnʉ Dios pʉjtákʉp mʉj.

13 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Myaꞌꞌadujktʉp esʉ ja̱ꞌa̱y kyatʉ́kʉdʉt ma̱ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn. Miidsʉty kʉꞌʉmʉty kyaj mdʉ́kʉdʉ es ni xykyanaꞌixtʉ es ja wiinkpʉty tyʉ́kʉdʉt diꞌibʉ jatʉkʉyándʉp.

14 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mbʉjkʉdʉp ja kuꞌekytyoꞌoxy yʉ tyʉjkʉty, es ko kyaj xyajnigʉxʉꞌʉga̱ꞌa̱ndʉ, jeky mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉ. Pa̱a̱ty myajmoꞌoydyʉt niꞌigʉ ja kumʉdoꞌon.

15 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mdukꞌyoꞌoydyaaydyʉp tʉgekyʉ ja naxwíñʉdʉ esʉ jikymyejyñʉty es xytyukpanʉjxa̱ꞌa̱ndʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty ja mmʉbʉjkʉnʉty, es ko naty tʉ xytyukkupʉktʉ, majtskʉ dʉꞌʉn ñitʉ́kʉdyʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y ja ayoodákn es kʉdiinʉm miidsʉty. 16 ¡Pʉroobʉ miidsʉty, wiindsʉty diꞌibʉ wyijtsꞌyeꞌepy ja myʉwiints!, mʉt ko mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko kyaj tyimwiꞌixʉty ko nwa̱ndákʉm es nyajtestiigʉꞌa̱jtʉm ja mʉj tsa̱jptʉjk; per pʉn ja pʉ́n twa̱ndaꞌaky es dyajtestiigʉꞌáty ja mʉj tsa̱jptʉjkʉ ꞌyoorʉ, yʉꞌʉ sitʉy koonʉm tkuydyúnʉt. 17 ¡Wiints kunʉbápʉty! ¿Tiibʉ dʉn niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy? ¿Ja oorʉ o ja mʉj tsa̱jptʉjk diꞌibʉ yaꞌijtypy wa̱ꞌa̱ts tadʉ oorʉ?

18 ’Miidsʉty nandʉꞌʉn mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko pʉn ja pʉ́n ñaywya̱ndaꞌagyʉty mʉt ja artal, kyaj jyatyimpa̱a̱dyʉty tkuydyúndʉt; per diꞌibʉ naywya̱ndákʉp mʉdʉ windsʉꞌkʉn diꞌibʉ ijtp artalkʉjxm, yʉꞌʉ sitʉy koonʉm yajkuydyúnʉt. 19 ¡Wiindsʉty! ¿Tiibʉ dʉn niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn myʉda̱jtypy, ja windsʉꞌkʉn, o ja artal diꞌibʉ yaꞌijtypy wa̱ꞌa̱ts ja windsʉꞌkʉn? 20 Es diꞌibʉ naywya̱ndákʉp ma̱ ja artal, kyaj ñaywya̱ndaꞌagyʉty yʉꞌʉyʉ ma̱ ja artal, nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn mʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp jam. 21 Es diꞌibʉ naywya̱ndákʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk, kyaj yʉꞌʉjʉty ñaywya̱ndaꞌagyʉty ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk, nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn ma̱ ja Dios tsyʉʉnʉ. 22 Nandʉꞌʉn diꞌibʉ naywya̱ndákʉp ma̱ ja tsa̱jp, naywya̱ndákʉp ma̱ Dios ꞌyuꞌuñʉ yajkutíky, es nandʉꞌʉn mʉdʉ Dios diꞌibʉ jam yajkutujkp.

23 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mdukwinyojxtʉp ja Dios ja dyezmʉ tojx tsooy: ja xuꞌuk, ja anís esʉ kominʉs, per kyaj xytyundʉ kwentʉ ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty ma̱ yʉ anaꞌamʉn, diꞌibʉ dʉꞌʉn ja tʉyꞌa̱jtʉn, ja paꞌꞌayoꞌon es ko ja̱ꞌa̱y jyikyꞌattʉ yajxón. Oy ko xytyukwinyoxtʉ ja dyezmʉ, per tsojkʉp nandʉꞌʉn es xytyúndʉt diꞌibʉ niꞌigʉ ꞌyóyʉty. 24 Dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm pʉ́nʉty wyijtsꞌyeꞌepy ja myʉwiints, es éxtʉm pʉ́nʉty ꞌyaxijttʉp tuꞌugʉ tsuktsuꞌunk es jyʉꞌʉndʉp tuꞌugʉ kameyʉ.

25 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits myajwátstʉp nikʉjxy ja mvasʉ es ja mdexy, per jyodoty ujts ꞌyity mʉt diꞌibʉ tʉ xymyaatstʉ es tʉ xyꞌadsoktʉ. 26 ¡Fariseeʉ wiindsʉty! Jawyiin xypyújʉt jodoty ja mvasʉ es ja mdexy, jaꞌadsʉ dʉꞌʉn nꞌandijpy yʉ mꞌa̱a̱ mjot, es nétnʉm wyʉꞌʉmʉt wa̱ꞌa̱ts nandʉꞌʉn mnikʉjxy.

27 ’¡Es pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Dʉꞌʉn miidsʉty éxtʉm ma̱ oꞌkpʉ ñaxtʉkʉ. Ñikóyʉty poop es tsuj kyʉxeꞌeky, per na̱a̱xóty japʉ oꞌkpʉ pa̱jk es tʉgekyʉ axʉkꞌa̱jtʉn. 28 Dʉꞌʉnʉ dʉn miidsʉty éxtʉmʉ tya̱a̱dʉ. Mgʉxʉꞌʉktʉ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jtp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, per mjodótyʉty ujts mʉdʉ andakʉn esʉ axʉkꞌa̱jtʉn.

29 ’¡Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es miits fariseeʉty, mnayꞌandíjʉdʉp mjikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt! Miits mbojtstʉp ma̱ ñaxtʉjkʉdʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty es mꞌoydyuundʉp ja kyupótsyʉty ja diꞌibʉ tʉ jyikyꞌa̱jttʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, 30 es net mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Kooxyʉp ʉdsa̱jtʉm oj njikyꞌa̱jtʉm ma̱ jyikyꞌa̱jttʉ ja nꞌaptʉjkꞌa̱jtʉm, kyajxyʉp oj nbudʉjkʉm es nyaꞌoꞌkʉmxyʉp ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty.” 31 Mʉdʉ tya̱a̱dʉ miidsʉty kʉꞌʉm mnayꞌʉxkápʉdʉ ko mꞌokꞌátʉdʉ diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty. 32 Pes aktuungʉ́xtʉ diꞌibʉ ja mꞌaptʉjkʉty yajtsondáktʉ.

33 ’¡Miidsʉty dʉꞌʉn éxtʉmʉ awa̱ꞌa̱ndsa̱ꞌa̱ñʉn! ¿Tii mjʉnándʉp xytyijy ko mnitsoꞌoktʉt ma̱ ja mʉj tʉydyuꞌunʉn? 34 Es ʉj nꞌakkaxaambyʉts yʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉty, yʉ kuwijpyʉ es yʉ yaꞌʉxpʉjkpʉty, es miits myaꞌooktʉp es myajkruuzpáttʉp na̱a̱gʉty, esʉ wiinkpʉty xywyóptʉt es xypyajʉdíttʉt ka̱jpnga̱jpn. 35 Es dʉꞌʉn ma̱ miits kya̱ꞌa̱da̱ꞌa̱yʉt ja pojpʉ ma̱ dyaꞌoꞌktʉ tʉgekyʉ ja jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, tsyondaꞌaky ma̱ Abel, tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jikyꞌa̱jt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, es extʉ Zakariiʉs, Berekiiʉsʉ mya̱a̱nk, diꞌibʉ miits myaꞌoꞌktʉ mʉj tsa̱jptʉjk winduuy es artal ʉxkʉꞌʉy. 36 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko ja pyeky yʉ tya̱a̱dʉ tʉgekyʉ, jaa kya̱ꞌa̱da̱ꞌa̱y ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp.

37 ’¡Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty, Jerusalén ja̱ꞌa̱yʉty, miits myaꞌoꞌktʉp ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty es mguka̱ꞌtstʉp ja Diosʉ ꞌyayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉ diꞌibʉ mduknigajxʉdʉp! ¡Kana̱k ókʉts tʉ njayajmuka̱ꞌa̱ñʉts yʉ mꞌuꞌunk mꞌʉna̱ꞌkʉty, éxtʉmʉ tutta̱a̱k dyajmíky ja tyutkuꞌungʉty kyaknbatkʉꞌp, per kyaj tʉ xytsyoktʉ! 38 Ixtʉ miidsʉty ja mdʉjk wiꞌix wyʉꞌʉma̱ꞌa̱ñ kubak. 39 Dʉꞌʉnʉts miits nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyajts xyñakyꞌíxtʉt jaanʉm extʉ ko jya̱ꞌtʉt ja tiempʉ ma̱ mjʉna̱ꞌa̱ndʉt: “Kuniꞌxy diꞌibʉ miimp Nindsʉnꞌa̱jtʉmgyʉjxm.”