1 ’Esʉ tadʉ tiempʉ ma̱ myina̱ꞌa̱ñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, dʉꞌʉn ja̱jtp éxtʉm nima̱jkʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk diꞌibʉ wyijtsʉꞌktʉ ja lyamprʉ es tꞌawixtʉ ja pʉjkpʉ yedyʉjk. 2 Nimʉgoxkʉ tadʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk kyuwinma̱ꞌa̱ñʉty es janimʉgoxpʉ kyaj. 3 Diꞌibʉ kyaj yajxón twinma̱a̱ydyʉ, jaꞌa jeꞌeyʉ myʉnʉjxtʉ ꞌyaseytʉ diꞌibʉ jap lyamproty; 4 es ja kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉ oj tmʉnejxy niꞌigʉ ja aseytʉ, kyaj jyaꞌayʉty diꞌibʉ jap lyamproty.

5 ’Es kom ja diꞌibʉ naty pʉka̱a̱mp kyajpʉ naty ñaja̱ꞌty, ta pyátʉdʉ ja tsuu. Ta myana̱jxtʉ niꞌamukʉ. 6 Es éxtʉm tsuꞌpʉn tmʉdooy kyajxy mʉk, es jyʉnaꞌañ: “¡Ta myiñ ja pʉjkpʉ yedyʉjk! Nʉjx jʉjpkuba̱a̱dʉdʉ.” 7 Nidʉgekyʉ tadʉ toꞌoxyʉna̱ꞌk pyʉdʉꞌktʉ. Ta yʉ lyamprʉ tꞌʉxkujkʉdʉ. 8 Net ja nimʉgoxkpʉ diꞌibʉ kyaj kyuwinma̱ꞌa̱ñʉty tꞌanma̱a̱ydyʉ ja nimʉgoxkpʉ kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉ: “Meegyʉts waanʉ ja mꞌaseytʉ, mʉt ko tap kyʉjxnʉ yʉ nlámprʉdsʉ ꞌyaseytʉ es piꞌidsa̱a̱mp.” 9 Es ja kuwinma̱ꞌa̱ñbyʉty ꞌyadsoodʉ: “Kyaj, mʉt ko kyaj tpa̱a̱dʉt esʉts ʉʉdsʉty nyajtúndʉt es ni miidsʉty. Nik nʉjxtʉ ma̱ tyeegyʉty es juydyʉ mjaꞌa.” 10 Es ma̱ naty ja nimʉgoxkpʉ tjuydyʉ ja aseytʉ, net jyajty ja pʉjkpʉ yedyʉjk. Ja toꞌoxyʉna̱ꞌk diꞌibʉ naty tʉ ñayꞌʉxkúkʉty, ta tyʉjkʉdʉ mʉt ja pʉjkpʉ ma̱ pyʉjkpʉnigaya̱ꞌa̱ndʉ. Ta ꞌyadijky ja tʉjk. 11 Oknʉm jya̱jttʉ ja nimʉgoxkpʉ toꞌoxyʉna̱ꞌkʉty. Ta kyuga̱jxʉdʉ: “Windsʉ́n, windsʉ́n, yaꞌꞌawa̱ꞌa̱ts.” 12 Es yaꞌꞌadsooy: “Kyajts miits nꞌixyꞌattʉ.”

13 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty:

—Wijy mꞌíttʉt, mʉt ko kyaj xyñijáwʉdʉ ti xʉʉ ti oorʉ nmina̱ꞌa̱ñʉts.

14 ’Ma̱ myina̱ꞌa̱ñ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y ko ñʉjxa̱ꞌa̱ñ wiink naxwíñʉdʉ, es twoodsooy ja tyuumbʉty es ttukkʉdʉjkʉ ja myeeñ.

15 ’Niduꞌuk tmooy mʉgoxkʉ oorʉ meeñ es jatuꞌuk majtskʉ oorʉ meeñ es jatuꞌuk tuꞌugʉ oorʉ meeñ. Dʉꞌʉn tmooy niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm mba̱a̱t tmʉmadaꞌaky. Ta net oj tsyoꞌonnʉ. 16 Ja diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉ ja mʉgoxkpʉ meeñ, ta tyʉjkʉ ajuuy adoꞌkpʉ mʉt ja meeñ. Ta nandʉꞌʉnʉn dyajganara̱jty. 17 Nandʉꞌʉn diꞌibʉ yajmooy majtskʉ meeñ dyajganara̱jty nandʉꞌʉnʉn. 18 Es ja diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉ tuꞌuk, yuꞌts ja meeñ ma̱ tta̱jjujty ja nax.

19 ’Tʉ naty oy jyajknʉ ko jyajty ja wyindsʉ́n. Ta tyʉjkʉ kwentʉtuumbʉ. 20 Jawyiin ttuuñ mʉt ja diꞌibʉ naty tʉ tmoꞌoy mʉgoxk. Ta tyukkʉdʉjkʉ ja tyuumbʉ jamʉgoxk ja meeñ niꞌigʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉ: “Windsʉ́n, xymyooyʉts mʉgoxk, es tya̱a̱ jamʉgoxk diꞌibʉts tʉ nyajganaráty.” 21 Net ja windsʉ́n tꞌanma̱a̱y ja tyuumbʉ: “A weenʉ. Oymyʉduumbʉ mij. Extʉm oy tʉ mduñ ma̱ waanʉ tʉ ndukkʉdʉkʉ, nꞌaktimtukkʉdʉ́kʉp waanʉ may. Min es nxondákʉm.”

22 ’Ok jyajty diꞌibʉ naty tʉ yajmoꞌoy majtsk. Ta tꞌanma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, xymyooyʉts majtsk, es tya̱a̱ jamajtsk diꞌibʉts tʉ nyajganaráty.” 23 Ta ja wyindsʉ́n ꞌyanma̱a̱yʉ: “A weenʉ. Oymyʉduumbʉ mij. Extʉm oy tʉ mduñ ma̱ waanʉ tʉ ndukkʉdʉkʉ, nꞌaktimtukkʉdʉ́kʉp waanʉ may. Min es nxondákʉm.”

24 ’Es ko jyajty jatuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ naty tʉ yajtukkʉdʉ́kʉ tuꞌugʉ meeñ, ta tꞌanma̱a̱y ja wyindsʉ́n: “Windsʉ́n, kom nnija̱ꞌa̱bʉdsʉ naty ko mꞌadsojkp, es ko mdsiky ma̱ kyaj tʉ mniꞌipy es xyajpʉdeꞌeky ma̱ kyaj tʉ xywyʉjwaꞌxy, 25 pa̱a̱dyʉts ndsʉꞌkʉ es tʉ ndá̱jʉts ja mmeeñ na̱a̱xóty. Pes tya̱a̱ diꞌibʉ mij mjaꞌaꞌa̱jtypy.” 26 Ja windsʉ́n tꞌadsooy ja tyuumbʉ: “¡Nuux, axʉk mʉduumbʉ! Es pʉn mnija̱ꞌa̱p kots ʉj ndsiky ma̱ts kyaj tʉ nniꞌipy es nyajpʉdeꞌegyʉts ma̱ts kyaj tʉ nwʉjwaꞌxy tii, 27 pa̱a̱ty tʉʉxyʉpts ja nmeeñ xypyʉjtákʉ ma̱ yʉ bankʉ, es kots tʉ njʉmbity, taaxyʉpts nꞌaxa̱jʉ nandʉꞌʉn ja nmeeñꞌajuydyúkʉts.” 28 Ta ja windsʉ́n tꞌanma̱a̱y diꞌibʉ naty jápʉty: “Pʉjkʉdʉ tadʉ meeñ, es moꞌoy diꞌibʉ myʉda̱jtypy ma̱jk. 29 Mʉt ko diꞌibʉ myʉda̱jtypy, aktimꞌyajmoꞌoyʉp es tmʉdátʉt waanʉ niꞌigʉ; es ja diꞌibʉ kyaj tmʉdaty, aktimꞌyajpʉjkʉdyaꞌayʉp diꞌibʉ oynʉꞌʉnʉn myʉda̱jtypy. 30 Esʉ tya̱dʉ nduumbʉts diꞌibʉ kyaj ti ttsooty, jʉbijppʉdsʉ́mdʉ awa̱ꞌa̱tstúm ma̱ ja kootsꞌát, ma̱ ja̱ꞌa̱y jyʉꞌʉy ya̱ꞌa̱xtʉt es ñaydyʉtska̱a̱dʉdʉt mʉt ja ayoꞌon.”

31 Esʉ Jesús ꞌyakjʉnáñ:

—Kots ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nmínʉt mʉt niꞌigʉ mʉjꞌa̱jtʉn es juwʉdity mʉdʉdsʉ nꞌánklʉsʉty, nétʉts nꞌuꞌuñʉt ma̱ uñaaybyajn ma̱ts ʉj nyajkutuka̱ꞌa̱ñ. 32 Nidʉgekyʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱yʉty ñaymyujkta̱ꞌa̱yʉdʉt ma̱ ʉjʉn, esʉts nyajnaywya̱ꞌxʉdʉts niduꞌuk niduꞌuk éxtʉm ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ dyajnaywyaꞌxyʉty ja byorreegʉ esʉ tsyiip awiingáty. 33 Nbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉts ja borreegʉ nꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoo es ja tsyiibʉ nꞌana̱jñdsyoots. 34 Nétʉts nꞌanʉʉmʉdʉt ja nborreegʉts diꞌibʉts nyaꞌijtypy nꞌaga̱ꞌa̱ñdsyoo: “Mindʉ miidsʉty diꞌibʉts ja nDeety tʉ kyunuꞌxʉdʉ. Axá̱jʉdʉ ja oyꞌa̱jtʉn ma̱ ngutujkʉnʉts diꞌibʉ Dios mduknibʉjta̱a̱gʉty extʉ ma̱ oj dyajkojy ja naxwíñʉdʉ. 35 Jaꞌa ko nmʉda̱jtʉts ja yuu es miits xyajka̱a̱ydyʉts, nmʉda̱jtʉts ja tʉʉdsʉ es miits xyajnʉꞌúktʉts, dʉꞌʉnʉts njʉdijty éxtʉm diꞌibʉ kyajpʉ jyʉʉn tyʉjk, es miidsʉts xymyooydyʉ ja̱jttákn, 36 xytyʉgoyꞌa̱jtxʉts ja nwit es miidsʉts xymyooydyʉ, ijtʉts pa̱ꞌa̱m mʉʉt es miidsʉts oj xykyuꞌixtʉ, ijtʉts pujxndʉgóty es miidsʉts oj xykyuꞌixtʉ.”

37 ’Es diꞌibʉ jikyꞌa̱jt tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt xyꞌanʉʉmʉdʉpts: “Windsʉ́n, ¿na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ myuꞌeegyʉty es tʉ nmoꞌoydyʉ mga̱ꞌa̱y mꞌukʉn, o na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ xymyʉdaty ja tʉʉdsʉ es tʉ nyajnʉꞌuuktʉ, 38 o na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ mjʉdity éxtʉm diꞌibʉ kyajpʉ tyʉjk, es tʉ nyajja̱jtta̱ꞌa̱ktʉ, o tʉ mdʉgoyꞌa̱jtxʉty ja mwit es tʉ nmoꞌoydyʉ, 39 o na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ mbékyʉty es tʉ nguꞌixtʉ, o na̱ꞌa̱ tʉ mꞌity pujxndʉgóty es tʉ oj nguꞌixtʉ?” 40 Es ʉj nꞌadsówʉdʉts: “Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ma̱ dʉꞌʉn xytyuundʉ mʉt oytyim diꞌibʉty nmʉguꞌugʉts, mduundʉ mʉt ʉj nandʉꞌʉn.”

41 ’Net ʉj nꞌanʉʉmʉdʉts diꞌibʉ nyaꞌijtypyʉts nꞌana̱jñdsyoo: “Mastúttʉgʉts miidsʉty diꞌibʉ tʉ yajka̱jxpóktʉ. Nʉjx ma̱ ja jʉnyaꞌangʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ diꞌibʉ tʉ yajtuknibʉjta̱a̱gʉ es tjaaꞌátʉt ja mʉjkuꞌugópk es ja ꞌyánklʉsʉty. 42 Jaꞌa ko nmʉda̱jtʉts ja yuu es miidsʉty kyajts xyajka̱a̱ydyʉ, nmʉda̱jtʉts ja tʉʉdsʉ es miidsʉty kyaj xyajnʉꞌúktʉts, 43 jʉdijtʉts éxtʉm diꞌibʉ kyajpʉ tyʉjk, es miidsʉty kyajts xymyooydyʉ ja̱jttákn, xytyʉgoyꞌa̱jtxʉts ja nwit es miidsʉty kyaj xymyooydyʉ, nmʉda̱jtʉts ja pa̱ꞌa̱m es ijtʉts pujxndʉgóty es miidsʉty kyajts oj xykyuꞌixtʉ.”

44 ’Net jaꞌajʉty xyꞌadsówdʉdʉts: “Windsʉ́n, ¿na̱ꞌa̱ tʉ nꞌixtʉ mjʉdity myuꞌeegyʉty, o xymyʉdaty ja tʉʉdsʉ, o éxtʉmʉ diꞌibʉ kyajpʉ tyʉjk o kyajpʉ mwit, o tʉ mbékyʉty, o pujxndʉgóty es kyaj tʉ nbudʉkʉ?” 45 Es ʉj nꞌadsówʉdʉts: “Tʉgekyʉ diꞌibʉ kyaj tʉ xytyundʉ mʉdʉ oytyim diꞌibʉty nmʉguꞌugʉts, nan kyaj tʉ xytyundʉ mʉt ʉj.”

46 ’Netʉ tya̱a̱dʉty ñʉjxtʉt ma̱ ja tʉydyuꞌunʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ, per diꞌibʉ jikyꞌa̱jttʉp tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, yʉꞌʉ nʉjxtʉp ma̱ ja jikyꞌa̱jtʉnʉ winʉ xʉʉ winʉ tiempʉ.