2
Taw'ããts hẽ Kristo bad'oo do paa da ji bad'oo do ky n'aa hahỹỹh
1 Ti hyb n'aa kä, bë h'yyb enyyw däk do hyb n'aa Kristo hã bë h'yy kata däk do hyb n'aa, bë h'yy kanatón wät do hyb n'aa Kristo bë takamahä̃n do hyb n'aa, séd bë h'yy kata däk do hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee hã, Kristo ky enyym do hyb n'aa bë hã, bë tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa na-ããj hẽ, 2 ỹ karẽn séd bë h'yyb hedo had'yyt hẽ, bë kamahä̃n bë da hadoo doo, séd hã bë babok, séd hã bë h'yyb padäg. Tii da bë adoo bä, baad ỹ h'yy gadajaa kän tii bä. 3 Ta wób sa bahä̃nh bë nu gapad'ëëk hyb n'aa nado bë bad'oo sahõnh hẽ bë bad'oo doo. Bë h'yy kasabé manä bë moo bok do hã. Bë kadad'uu ta wób sa hã. Bë hyb n'aa jewyyg ta wób bë hã hẽ bë hyb n'aa jaw'yyk do bahä̃nh. 4 Bë karẽn do hã had'yyt nado bë h'yyb padäg. Taw'ããts hẽ ta wób karẽn do hã na-ããj hẽ bë hyb n'aa newë.
5 Taw'ããts hẽ Kristo Jesus h'yyb hadoo bë h'yyb:
6 Ta Yb, P'op Hagä Do hado né paawä ti Kristo Jesus,
tagadoo P'op Hagä Do tanahadoo doo, aj'yy gó takesok hyb n'aa.
7 Sahõnh hẽ hỹ pong jé hanäng do raweh'ëëh do taberéd hõm paah.
Tii bä sa karom hado däk aj'yy tabahado däk noo gó.
8 Aj'yy tabahado däk bä, ta daaj hẽ takadad'uu kän.
Baad P'op Hagä Do taky daheeh do hyb n'aa tagadoo radaj'ëëp doo.
B'aa kajatsëk do hã tagadoo radaj'ëëp,
nesaa do moo heb'ooh do radej'ëëp doo da.
9 Ti hyb n'aa sahõnh hẽ sa bahä̃nh Kristo bahado däk P'op Hagä Do an'oo bä.
Sahõnh hẽ hyb n'aa jewyk do sa bahä̃nh däg Kristo P'op Hagä Do an'oo bä.
10 Tii da P'op Hagä Do wén d'oo,
sahõnh hẽ hỹ pong jé habong doo,
badäk hahỹỹ hã habong doo,
t'õp habong do dejëp do paa na-ããj hẽ,
sa taron nu paa me rabehyy b'ëëh hyb n'aa Jesus raweh'ëëh hyb n'aa,
11 “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do sahõnh hẽ bag'ããs do ti Jesus Kristo”,
sahõnh hẽ rabaher'oot hyb n'aa.
Tii d' tawén hadoo, P'op Hagä Doo, Jesus Kristo Yb, kawehëë däk hyb n'aa.
12 Ti hyb n'aa kä, najis haa, baad bë ky dahé däk do paa hadoo, heỹỹm doo me, kajajãn doo me tak'ëp bë hyb n'aa tam'aah ji P'op Hagä Do edëëb wät do hyb n'aa ji moo hew'ëët do hã.* Heỹỹm doo me, kajajãn doo me ji wén moo wät tii, ji nes'õõs hyb n'aa. Masuuj nado tii. Ti hyb n'aa tii d' tawén her'oot. Taw'ããts hẽ tii da bë bad'oo bë mahang ỹ bawäd had'yyt nado. Taw'ããts hẽ bë mahang ỹ nawät bä ta bahä̃nh bë hyb n'aa tam'aah hỹỹ kä ta tii hã. 13 P'op Hagä Do ti hanoo bë karẽn bë moo bok tagen'aak doo. Tanoo na-ããj hẽ takarẽn do bë bahajaa hyb n'aa.
14 Taw'ããts hẽ bë h'yyb tsebé doo me bë moo boo sahõnh hẽ. Bë ky n'aa jẽẽw manäh. 15 Tii d' ỹ mejũũ bë hã, dooh hyb n'aa bë raky n'aa tapaa péh, baad had'op bë bahado däk hyb n'aa, P'op Hagä Do taah nesaa do nanäng do bë bahadoo hyb n'aa kä, badäk hahỹỹ bä nesaa do hedoo doo, nesaa do moo heb'ooh do mahang bë babok bä. Sagõõh gadagyp doo gó wë hã bag padëëk do hadoo bëëh, sa mahang, 16 P'op Hagä Do wë ji edëb had'yyt do ky n'aa sa hã bë baher'oot bä. Taw'ããts hẽ tii da né hẽ bë babok, tii da né hẽ bë bad'oo, Kristo kajaa bä. Ỹ da h'yy kasab'ee, daap hẽ nado tak'ëp bë hyb n'aa ỹ moo wäd wät ỹ bahapäh bä kä. 17 Babä ỹ ahoop do tamasaa bä P'op Hagä Do hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa ta wë bë moo bok doo, tii bä ỹ h'yy gadajang, bë sii ỹ tsebé. 18 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë h'yy gadejah, bë tsebee si ỹỹ.
Tsimoot ky n'aa hahỹỹh
19 Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ gada, nayyw hẽ Tsimoot bë wë ỹ mejũũ tan'oo bä. Bë wë ỹ karẽn ỹ mejũũ, bë tah'yyb en'yym hyb n'aa, ỹ na-ããj hẽ ỹ h'yyb nyyw däk hyb n'aa bë ky n'aa tamanaa bä. 20 Jããm hẽ Tsimoot, pa ỹ hawät doo, baad bë tahyb n'aa newëë doo, baad hadoo do bë wë karẽn doo. Dooh ta see pé Tsimoot hadoo doo. 21 Ta wób jããm hẽ sa hã hẽ rahyb n'aa newëë. Sa hã baad hadoo do rahyb n'aa newëë. Dooh Jesus Kristo karẽn do rahyb n'aa newë bä. 22 Tii d' nado Tsimoot. Bë hapëë däk nyy da baad ub Tsimoot bawät. Baad ub sa t'aah sa yb sii moo wät doo da Tsimoot moo wäd wät si ỹỹ Jesus ky n'aa hanäm do hã. 23 Ti hyb n'aa kä, ỹ bahapäh bä kä nyy d' hã ỹ rabad'oo, ỹ karẽn Tsimoot ỹ mejũũ bë wë. 24 Ti hado né paawä, baad Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ gada, ỹ na-ããj hẽ nayyw hẽ bë wë ỹ bahõm tan'oo bä.
Epaporodit ky n'aa hahỹỹh
25 Ỹ hyb n'aa newë däk, taw'ããts hẽ hä̃j ỹ hadoo do Epaporodit häd näng doo, ỹ tamasa hyb n'aa wë ỹ bë mejũũ do paah, tababaaj hõm bë wë. Warahén rabad'oo doo da, si ỹỹ ti tamo n'aa jesuu panyyg hanäm doo. 26 Bë wë ỹ mejũũ tababaaj hõm tak'ëp sahõnh hẽ bë tahyb n'aa esee do hyb n'aa. Tahyb n'aa tón, nahëë näng paa bë ky n'aa napëë däk do hyb n'aa. 27 Te hub né hẽ. Nahëë näng né paah. P'eets hẽ paawä tadajëp. Tawén nadajëp P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn ta hã. Ỹ na-ããj hẽ P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn, ỹ h'yy kanatón hyb n'aa ta bahä̃nh tadajëb bä paawä. 28 Ti hyb n'aa kä, nayyw hẽ ỹ mejũũ bë wë tababaaj hõm, bë bahapäh bä kä bë h'yy gadajang hyb n'aa. Tii bä da, bë h'yy gadeja kän do hyb n'aa da, dooh da tak'ëp ỹ hyb n'aa tón wäd bä. 29 Taw'ããts hẽ h'yy gadajaa gó bë gadoo da, ji hỹỹj Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã h'yy kata däk do ji gadoo doo da. Taw'ããts hẽ bë weh'ëëh ta ti hedoo doo, 30 p'eets hẽ paawä tadajëp do hyb n'aa Kristo wë tamoo wät do hyb n'aa. Ỹ tamasa bë jawén buuj bë nahajaa do hyb n'aa ỹ bë masaa bä. Tahapëë né paawä dajëp ta hã péh, ti hadoo né hẽ ỹ tamasa.
*2:12 Heỹỹm doo me, kajajãn doo me ji wén moo wät tii, ji nes'õõs hyb n'aa. Masuuj nado tii. Ti hyb n'aa tii d' tawén her'oot.