1 Jndë na tenon nanꞌminꞌ, tjintyichen Jesús ncüiichen vi ndyennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ve nnꞌan. Ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na ve vehan ncꞌo jndyeehan ncüii cüii tsjoon yo ncüii cüii joo naijon na ndëcya ncja nquii jon.

2 Vitjachen na nnduiꞌ nanꞌñeen na tyꞌehan, itso jon ndëëhan:

—Jndye nnꞌan mꞌan na tacondyehan jñꞌoon naya. Itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ntjon na jndë tman. Majoꞌ nnꞌan na cotantjon na ntyjehan juuhanꞌ, minꞌchjo tyiꞌjndyehan. Veꞌ ngꞌe joꞌ, quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na nquii jon ꞌnaanꞌ jon joo ntjonꞌñeen, na quijñonntyichen jon nnꞌan na cotantjon na ntejndeihinhoꞌ na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ jñꞌoon naya njan ndëë nanꞌñeen. 3 Ndoꞌ tsontyichen jon ndëëhan: Cüa, cꞌohoꞌ naijon na jndë tsjö ndëëhoꞌ. Quitquenhoꞌ cüenta, ꞌoꞌ na conduihoꞌ na ya nnꞌanhoꞌ, maꞌua tsꞌian ndëëhoꞌ na ncꞌonhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan natyia nnꞌanhan. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon na mꞌan quinman quiiꞌ ntꞌan lobo. 4 Tyiꞌntsayꞌonhoꞌ che na ñjon xoquituꞌ, min chetsjaꞌ, min ntcoon. Ndoꞌ chito jndye jndyi jñꞌoon na nnanꞌneinhoꞌ yo nnꞌan na ntjonhoꞌ nato. 5 Ndoꞌ minninchen vꞌaa naijon na ntsquehoꞌ, ncya jndyeehoꞌ tsꞌon joo nnꞌan mꞌan juu vꞌaaꞌñeen. Quinduehoꞌ ndëëhan: “ꞌOꞌ ntyjë na mꞌanhoꞌ vꞌaavahin, ncya Tyoꞌtsꞌon na tajñꞌman tsꞌonhoꞌ na tonnon jon.” 6 Ndoꞌ joo nnꞌan na mꞌan joꞌ, xe nanꞌxuanhan na ncyꞌonhan cüenta juu naya na tajñꞌman tsꞌonhin, ya joꞌ nndui chaꞌxjen na cotanhoꞌ. Majoꞌ xe na aa tyiꞌquinanꞌxuanhan na ncyꞌonhan cüenta juu nayꞌñeen, tyiꞌxeꞌquintjohanꞌ yohan. 7 Ndoꞌ minninchen vꞌaa na ntsquehoꞌ, joꞌ quintjohoꞌ. Ndoꞌ minꞌcya ro ꞌnan na nninncyahan na ntcüaꞌhoꞌ, joꞌ cüaꞌhoꞌ ndoꞌ cüehoꞌhanꞌ. Ee chuhanꞌ na nndahoꞌ ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotyentjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, chaꞌxjen juu tsan na ivantjon tsixuan juu na ncyꞌoon juu cüenta ꞌnan na ivantjon juu. 8 Minꞌcya ro tsjoon na ntsquehoꞌ ndoꞌ ncyꞌon nanꞌñeen cüentahoꞌ, cüaꞌhoꞌ minninchen ꞌnan na nnincyahan ndëëhoꞌ. 9 Ndoꞌ quinanꞌnꞌmanhoꞌ nnꞌanvꞌi na mꞌan joꞌ ndoꞌ quinduehoꞌ ndëë nnꞌan tsjoonꞌñeen: ꞌOꞌ ntyjë, jndë tentyja xjen na nninncyahoꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ. 10 Majoꞌ xe na aa ntsquehoꞌ ncüii tsjoon ndoꞌ min tyiꞌcyꞌon nanꞌñeen cüentahoꞌ, quinduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ nata tsjoonhan na quitjiꞌ jndyoyuhoꞌ nacjohan. 11 Quinduehoꞌ ndëë nanꞌñeen: Juu tsꞌojndë tsjoonhoꞌ na chuuꞌ ngꞌë́, conanꞌcyáhanꞌ. Contꞌá na nndaꞌ chaꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na tyiꞌninꞌcyꞌonhoꞌ cüenta juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta na jndë tentyja xjen na ninncyahoꞌ na ntcoꞌxen jon ꞌoꞌ ntyja na cotsamꞌanhoꞌ. 12 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ya na ngüentyja xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na jndë jnanꞌtjahan nnon jon, viꞌntyichen ntquenon nnꞌan na tyiꞌcyꞌonhan cüenta ꞌoꞌ, chintyi juu naviꞌ na tquenon joo nnꞌan tsjoon Sodoma.

13 “ꞌOꞌ nnꞌan tsjoon Corazín, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Mantyi ꞌoꞌ nnꞌan tsjoon Betsaida, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee nque nnꞌan tsjoon Tiro yo Sidón, xe na aa siꞌman ndëëhan nchu vaa najndei na condui ja chaꞌxjen na jndë siꞌman ndëë nquehoꞌ, ya joꞌ cje ro jndë ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan. Ee joo nanꞌñeen, chaꞌ tsiꞌmanhanꞌ na contcüeꞌ nꞌonhan jnanhan tonnon Tyoꞌtsꞌon, tcüehan ndiaatsjaꞌ ndoꞌ tyiohan tsjaaꞌ nquenhan. 14 Mangꞌe joꞌ, juu xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, jantyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ, chichen nque nnꞌan Tiro yo Sidónꞌñeen. 15 Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ nnꞌan tsjoon Capernaum, ¿Aa ngꞌe jndye tsꞌian tꞌman na totsꞌa tyquiiꞌ ntꞌanhoꞌ, joꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta na ntsquehoꞌ quiñoonꞌndue? Jñꞌoon na mayuuꞌ, ncjuꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ naijon na mꞌan ntꞌoo. Mana ngitsuñꞌen tsjoonhoꞌ.”

16 Ndoꞌ itsontyichen jon ndëë nanꞌñeen na tꞌua jon tsꞌian ndëëhan: “Minninchen tsꞌan na indyii jñꞌoon na coninncyahoꞌ, jñꞌoon njan indyii juu, ndoꞌ juu tsꞌan na vennoonꞌ juu jñꞌoon na concyahoꞌ, mantyi ivenoonꞌ tsanꞌñeen ja, ndoꞌ nquii tsꞌan na ivenoonꞌ juu ja, mantyi ivenoonꞌ juu nquii jon na tꞌua tsꞌian nnön na jndyö.”

17 Joo ndyennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ve nanꞌñeen na tꞌua Jesús tsꞌian ndëëhan, sque ntcüeꞌhan na mꞌaan jon na nein jndyihan. Jnduehan:

—Nndaꞌ ta, xjen na cotjíꞌ xueꞌ na cotoxë́n yotyia na quinduiꞌhan quiiꞌ nꞌon nnꞌan, cotaꞌngueeꞌhan.

18 Majoꞌ tꞌa jon, tso jon ndëëhan:

—Jntyꞌia na jnan Satanás quiñoonꞌndue na tyioohin chaꞌvijon chon tsuee na jndë tyuiiꞌ juu najndei na tsixuan juu. 19 Quitquenhoꞌ cüenta, ja jndë tyincya na conanꞌxuanhoꞌ juu najndei na condui ja na cꞌoonhanꞌ yohoꞌ. Matsꞌa na nndaꞌ chaꞌ min na ndyuehoꞌ quindu, min quintjö, majoꞌ minꞌchjo tantjonhoꞌ. Ndoꞌ nnanhoꞌ yo tsoñꞌen najndei na tsixuan juu Satanás na mꞌaan juu nacjohoꞌ. 20 Majoꞌ min na nndaꞌ, tyiꞌncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ veꞌ ntyja na cotjueꞌcje yotyia ndëëhoꞌ. ꞌOꞌ cꞌonhoꞌ na neinhoꞌ ngꞌe quiñoonꞌndue, joꞌ na jndë jndui nguehoꞌ.

21 Majuu xjenꞌñeen, tyincyaa Espíritu Santo na neiinꞌ tsꞌon Jesús. Tyeꞌ na itsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon, tso jon:

—Tyeꞌhë, matsitꞌmanꞌ ja ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ na macoꞌxenꞌ quiñoonꞌndue yo tsonnangue. Ee joo jñꞌoonminꞌ, ꞌuꞌ jndë tyꞌiuꞌhanꞌ ndëë nnꞌan na cotjiꞌ nquehan cüenta na jndaꞌ jndyi nquenhan yo nnꞌan na jen tꞌman covaaꞌ nꞌonhan ngiohan. Majoꞌ nque nnꞌan na ntyꞌiachen, jndë siꞌmanꞌhanꞌ ndëëhan. Ncya ya ꞌuꞌ Tyeꞌ na nndaꞌ vaa na tëveeꞌ nchjiꞌ.

22 Sininntyichen Jesús ndëë nnꞌan, tso jon: “Nquii tyëhöꞌ Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen jndë tyincyaa jon ntꞌö. Ndoꞌ tanin tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon nchu tsixuan na condui ja jnda jon, xiaꞌntyi nquii jon ntyjii. Min tanin tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon nchu vaa condui nquii Tyëhöꞌ, xiaꞌntyi ncö na condui ja jnda jon ntyjihanꞌ, ndoꞌ mantyi minninchen tsꞌan na ntꞌue tsꞌön na ncüaaꞌ tsꞌon nchu vaa na tsixuan jon.”

23 Xjen na tomꞌaan Jesús yo nnꞌan na conanꞌjonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na ninnquehin, tso jon ndëëhan: “Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ yo ja na cojntyꞌia ndëëhoꞌ tsꞌian na matsꞌa. 24 Quindyehoꞌ na matsjö, jndye nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen yo ninꞌnnꞌan na tꞌman tonduihan na totoxenhan, joo nanꞌñeen tontyja jndyi nꞌonhan na ninꞌquijntyꞌia ndëëhan joo ꞌnan na cojntyꞌiahoꞌ naneinhin, ndoꞌ na ninꞌquindye jndyihan joo jñꞌoon na condyehoꞌ, majoꞌ taꞌnan jntyꞌia ndëëhan tsꞌian na matsꞌa min tana jndyehan jñꞌoon na mancya.”

25 Ya joꞌ ncüii tsꞌan na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tyjeeꞌ juu na mꞌaan Jesús. Veꞌ ntꞌue juu nchu vaa ngitso Jesús chaꞌ quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin. Taxeeꞌ juu nnon jon:

—Nndaꞌ ta, ¿Nin ꞌnan chuhanꞌ na quitsꞌa chaꞌ ntsixuan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan njan?

26 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu:

—Juu jñꞌoon na tquen Moisés, ¿nchu vaa itsiquindyihanꞌ? ¿Nchu vaa na itsiꞌmanhanꞌ ya na matsijnanꞌhanꞌ?

27 Tꞌa tsanꞌñeen, itso jon:

—Jñꞌoonꞌñeen, ndö vaa itsiquindyihanꞌ: Cüivenchjiꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin na icoꞌxen jon ꞌuꞌ yo na xoncüeeꞌ tsonꞌ, ndoꞌ yo ninvaa ñuan ꞌnanꞌ yo ninvaa na condëë matsaꞌ, ndoꞌ yo ninvaa na jndaꞌ xquenꞌ. Ndoꞌ mantyi itsiquindyichenhanꞌ: Cüivenchjiꞌ minninchen tsꞌan chaꞌxjen na viꞌntyjii nquii ꞌuꞌ.

28 Tso Jesús nnon juu:

—Jndyoyu jñꞌoon na tsuꞌ. Jñꞌoonminꞌ quitsiquindëꞌhanꞌ, ya joꞌ ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ.

29 Majoꞌ juu tsanꞌñeen, ninꞌcüjiꞌ ya nquiihin, taxeeꞌntyi juu nnon Jesús:

—Ndoꞌ ¿Nin juu tsꞌan na icanhanꞌ na cüivenchji jahin chaꞌxjen na viꞌntyjii nquii ja?

30 Tꞌa Jesús, itso jon:

—Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Jnan juu Jerusalén na vacue juu tsjoon Jericó, ndoꞌ tjonhin nanntyꞌuee. Tjiꞌ nanꞌñeen ꞌnaanꞌ juu, ndoꞌ jnanꞌqueeꞌhanhin, jntyꞌehanhin na vaveꞌ juu. 31 Ndoꞌ sijonhanꞌ na ncüii tyee ꞌnaan nnꞌan judíos vacue jon juu natoꞌñeen. Majoꞌ ya na ntjii jon juu tsanꞌñeen, veꞌ tancyaa jon ntyeeꞌ, na tanon jon joꞌ. 32 Ndoꞌ ncüiichen ncüii tsꞌan na tuihin tsjan Leví, maninꞌ cüajon sꞌaa juu. Xjen na tueeꞌ juu naijon na vaquityen tsanꞌñeen, veꞌ tëncyaa juu ntyeeꞌ na tenon juu joꞌ. 33 Majoꞌ ncüii tsꞌan ndyuaa Samaria na mantyi vja juu natoꞌñeen, tatsindyooꞌhin. Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ juu tsanꞌñeen, tyioo na ndyiaꞌ jndyi juu nchjii jon. 34 Tantyjaaꞌcya juu nnon tsanꞌñeen. Sꞌaa juu nasihin, tyio juu nchenꞌ yo vinon nquii naijon na jnanꞌqueeꞌ nanntyꞌueeꞌñeenhin. Jndë joꞌ sityen juu ndiaa joꞌ. Ndë joꞌ juu quiooꞌ na quintyjo juu, tyio juu tsanꞌñeen nacjooꞌ oꞌ. Tayꞌoon juuhin vꞌaa naijon na cotsque ya nnꞌan. Joꞌ tixeeꞌ juuhin. 35 Ndoꞌ ncüiichen xuee vi jndë mavja juu na tonnonchen, tyincyaa juu ve sꞌon denarios nnon nquii tsꞌan na vaaꞌ vꞌaaꞌñeen. Tso jon nnon tsanꞌñeen: “QuitiXeeꞌ yaꞌ tsanvahin ndoꞌ xe na aa vaa na ntsiquitsuꞌntyiꞌchenꞌ na matixeꞌhin, ya na ncüenön ntcüꞌë, ya joꞌ ndyiönhanꞌ.”

Ndöꞌ jñꞌoon sinin Jesús na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ. 36 Ndoꞌ taxeeꞌ jon nnon juu tsanꞌñeen, tsan na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés:

—Joo ndye nanꞌñeen, ¿Nchu vaa na macüjiꞌ cuenta? ¿Nin ncüii joohan na siꞌman juu na conduihin ntyje juu tsan na tjon natëꞌ?

37 Tꞌa tsanꞌñeen, tso juu:

—Juu tsan na tꞌoon na ndyiaꞌ ro nchjii juu yo nquii tsan na tjon natëꞌ.

Ndoꞌ tso Jesús nnon juu:

—Mantyi ꞌuꞌ, cjaꞌ ndoꞌ majuuntyihanꞌ quitsaꞌ.

38 Vi jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, tjantyichen jon yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Squehan ncüii tsjoon chjo yuu jon na mꞌaan ncüii tsanscu na jndyu Marta. Sintjooꞌ juu jon vaaꞌ juu. 39 Ndoꞌ mꞌaan tyje juu na jndyu María. Juu tsanscuꞌñeen tovaquityen juu ngiaaꞌ Jesús na indyii juu jñꞌoon na itsinin jon. 40 Majoꞌ Marta tavijndei juu yo tsꞌian. Joꞌ tatsindyooꞌhin nnon Jesús, tso juu:

—Nndaꞌ ta, ¿Aa mandyiaꞌ na iꞌndyii tyjöhöꞌ ja na ninncö matsijñꞌönꞌ? Quitsuꞌ nnon juu na quitejndei juu ja.

41 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu, tso jon:

—ꞌUꞌ ntyjë Marta, ꞌuꞌ jndye jñꞌoontiu mꞌanꞌ na itsiquijñꞌeenhanꞌ ꞌuꞌ. 42 Majoꞌ ninncüii vaa na icanhanꞌ na quitsꞌaa tsꞌan. Juu María jndë tjii juu nayaꞌñeen na njonntyichen tsixuanhanꞌ. Ndoꞌ min tyiꞌxeꞌquityjë naya ꞌnaanꞌ juu.