1 Majoꞌ vanco xuee na vejndyee soana, tyꞌehan naijon na vaa tsiꞌtsꞌuaꞌñeen yo vendyechen ntyjentcuhan. Tyechohan nasi quichi na jndë jnanꞌjndaꞌhan na ntyeehinhanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. 2 Majoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, jntyꞌiahan na juu tsjöꞌ na tëꞌ ꞌndyo juu tsëꞌtsjöꞌñeen, jndë tquenaanꞌhanꞌ. 3 Ndoꞌ ya na tyequeꞌhan tyquiiꞌhanꞌ, tavi cuaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. 4 Ndoꞌ viochen xjen na totsiquijñꞌeenhanꞌhin na nndaꞌ jndë tui, ya jntyꞌiahan, tityincyooꞌ ve tsꞌan ndyo ndëëhan, cüehan ndiaa quichiꞌ na quixuee jndyihanꞌ. 5 Joꞌ tyue jndyi nanntcuꞌñeen, tyetangiohan xenꞌ tyuaachen. Jndue nanꞌñeen ndëëhan:

—Juu tsꞌan na vandoꞌ, ¿Ndu na cojntꞌuehoꞌhin quiiꞌ ntꞌan ntꞌoo? 6 Tacꞌoonhin ntjoohin, jndë vandoꞌ xco jon na tueꞌ jon. Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na tso jon ndëëhoꞌ xjen na ninmꞌaan jon ndyuaa Galilea. 7 Tso jon na nquii jon na conduihin tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan, mancüiixjen chuhanꞌ na nninncya nnꞌan cüentahin nduee nnꞌan na nanꞌxuan jnan, ndoꞌ njñonhin jon tsonjnꞌaan. Majoꞌ xee na jndë ndye, ngüandoꞌ xco jon.

8 Yajoꞌ tañjoonꞌ nꞌonhan juu jñꞌoon na totso Jesús ndëëhan. 9 Ndoꞌ joo nanntcuꞌñeen, jnanhan na vaa tsiꞌtsꞌua, tyꞌentcüeꞌhan na mꞌan nnꞌan quinchoꞌncüii yo minndyechen ntyjehan na conanꞌjonhan yo Jesús. Jnanꞌquindyiihan nanꞌñeen na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. 10 Joo nanntcuꞌñeen na tyenanꞌquindyiihan nanꞌñeen, joꞌ María, tsan tsjoon Magadán, yo Juana, yo ncüiichen María ndyee juu Santiago, yo minndyechen ntyjentcuhan. 11 Majoꞌ joo nnꞌan quinchoꞌncüiiꞌñeen, juu jñꞌoon na jnanꞌnein nanntcuꞌñeen, tyꞌonhan cüentahanꞌ na veꞌ ninntyi jñꞌoonhanꞌ. Tatëntyja nꞌonhinhanꞌ.

12 Majoꞌ juu Pedro jeꞌ, jnanquintyja jon, jnannon jon, tja jon na vaa tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Ndoꞌ vi jndë na jndondyi jon quityquiiꞌhanꞌ, ntjii jon xiaꞌntyi ndiaa quichiꞌñeen minquintoꞌhanꞌ. Jndë joꞌ tëntcüeꞌ nndaꞌ jon vꞌaa, vacue tomꞌaanꞌ tsꞌon jon tsoñꞌen na jndë tui.

13 Ndoꞌ quenꞌ cüenta, majuuntyi xueeꞌñeen, ve nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tyꞌehan tsjoon chjo na jndyu Emaús, juuhanꞌ tycya mꞌaanhanꞌ yo Jerusalén chaꞌna quinchoꞌncüii kilómetros. 14 Coꞌohan ndoꞌ tonanꞌnein nquehan tsoñꞌen nanꞌminꞌ na jndë tui. 15 Ndoꞌ viochen xjen na tyꞌehan, tonanꞌneinhan yo ntyjehan, ndoꞌ nquiintyi Jesús tentyja jonhan. Ninvixjen tja jon yo joohan. 16 Majoꞌ min na jntyꞌia ndëëhan jon, tatyincyaahanꞌ na ntaꞌjnꞌaanhan nin tsꞌanhin. 17 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:

—¿Nin jñꞌoon na conanꞌnein nquehoꞌ nato na coꞌohoꞌ?

Ndoꞌ tyecüentyjeeꞌhan, tityincyooꞌ na chjooꞌ jndyi nꞌonhan. 18 Ndoꞌ ncüiihan, tsan na jndyu Cleofas, tꞌa juu ꞌndyo jon, tso juu:

—¿Aa xiaꞌntyi ꞌuꞌ tsꞌan na veꞌ tyjeꞌ yaꞌ Jerusalén, ngꞌe joꞌ tyiꞌquintjiꞌ nchu vaa ꞌnan na tui vja ro ndoꞌ xee venjoonꞌ?

19 Joꞌ taxeeꞌ Jesús:

—¿Nin ꞌnan tui?

Joohan tꞌahan, jnduehan nnon jon:

—Aa ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tsan tsjoon Nazaret na toninncyaa jon jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, jaaꞌ tsꞌian na totsꞌaa jon yo jñꞌoon na totsinin jon tondëë tsoñꞌen nnꞌan. 20 Ndoꞌ nque ntyee na conintque yo nanmꞌannꞌian nján, tyincyahan cüenta jon na quitꞌuiityenhanꞌhin na cueꞌ jon. Joꞌ na jñon nnꞌanhin tsonjnꞌaan. 21 Ndoꞌ já, jen tontyja nꞌö́n na nduihin na ntsiquindyaa jon jaa nnꞌan Israel. Ndoꞌ vandyaꞌ joꞌ, naneinhin jndë ndye xuee na tui nanꞌminꞌ. 22 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi joꞌ, ñꞌen nanntcu tmaanꞌ na nanꞌxuán, jndyojnanꞌquindyiihan já jñꞌoon na siquijñꞌeenhanꞌ já. Ee vitsjoon tonco quiuuꞌ, tyꞌehan naijon na vaa juu tsiꞌtsꞌua, 23 Majoꞌ tavi siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon cuaa. Ndoꞌ tyincyo ntcüeꞌhan, ndoꞌ tonduehan ndë́ na tityincyooꞌ ángeles ndëëhan, ndoꞌ na jndue nanꞌñeen ndëëhan na vandoꞌ xco jon. 24 Jndë joꞌ tyꞌe minndye ntyjë́ naijon vaa juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen ndoꞌ jntyꞌiahan na mayuuꞌ chaꞌxjen na jndue nanntcuꞌñeen, majoꞌ nquii Jesús, taꞌnan jntyꞌiahanhin.

25 Yajoꞌ tso Jesús ndëëhan:

—ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌquitquenhoꞌ cüenta tsoñꞌen jñꞌoon na tondue nque nnꞌan na toninncyahan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, min tyiꞌcjooꞌ nꞌonhoꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌhanꞌ. 26 Mangiohoꞌ na nquii Mesías chuhanꞌ na ijndeiꞌhanꞌ na quitjon jon tsoñꞌen naviꞌminꞌ ndoꞌ jndëcya ngüentyja na ngityeꞌ na ntsitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon jon.

27 Ndë joꞌ taꞌ Jesús na totsiꞌman jon ndëëhan tsoñꞌen jñꞌoon na chuuꞌ quiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsininhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Tyeꞌhanꞌ yo jñꞌoon na tquen Moisés ndoꞌ chen chen tꞌuiihanꞌ jñꞌoon na tquen tsoñꞌen nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nnguaa.

28 Xjen na tëvindyohin tsjoon chjo naijon na coꞌohan, yajoꞌ sꞌaa jon na vjantyichen jon na tonnon. 29 Majoꞌ jnanꞌjndeiꞌ jndyuehan nnon jon. Jnduehan:

—Cüa ntyjë, quintjo ꞌuꞌ yo já ee jndë tman nanein, jndë vavinton.

Joꞌ taqueeꞌ jon vꞌaaꞌñeen na ntjohin yo nanꞌñeen. 30 Ndoꞌ xjen na tecjo jon mesa yohin, tyꞌoon jon cüenta tyooꞌ, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon, jndë joꞌ tyjee jon tanꞌhanꞌ, ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndëëhan. 31 Jndë na jntyꞌiahan na sꞌaa jon na nndaꞌ, yajoꞌ chaꞌvijon tyincyaahanꞌ na xuee jntyꞌiahan, ndoꞌ yajoꞌ taꞌjnꞌaanhan na nquii Jesús condui juu tsanꞌñeen. Majoꞌ ninjonto tsuhin tondëëhan. 32 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌhan ndëë ntyjehan:

—Aa tyiꞌyuuꞌ tyincyaahanꞌ na njon jndyi ngiö juu xjenꞌñeen na sinin jon ndëë na tincyö nato, na siꞌman jon nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tondui.

33 Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen jnanꞌquintyjahan, ndoꞌ tyentcüeꞌhan Jerusalén. Joꞌ squehan na mꞌan nque nnꞌan na quinchoꞌncüiiꞌñeen na tojnaanꞌ mꞌanhan yo minndyechen nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohan. 34 Ndoꞌ nque nnꞌan na quinchoꞌncüiiꞌñeen, jnduehan ndëë nanꞌñeen.

—Jñꞌoon na mayuuꞌ na jndë vandoꞌ xco ta Jesús ee jndë tityincyooꞌ jon nnon Simón.

35 Ndoꞌ mantyi ve nanꞌñeen tonanꞌneinhan nchu vaa na tui xjen na njonhan nato ndoꞌ na taꞌjnꞌaanhan jon xjen na tyjee jon tanꞌ tyooꞌ yohan.

36 Ninvaa na conanꞌneinhan jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ nquii Jesús tityincyooꞌ minntyjeeꞌ jon xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan. Tso jon ndëëhan:

—¿Aa tijaan yahoꞌ?

37 Majoꞌ mioon tyuehan, sꞌaahanꞌ ngiohan na cojntyꞌiahan ncüaanꞌ tsꞌoo. 38 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:

—¿Ndu na jen itsiquijñꞌeenhanꞌ ꞌoꞌ ndoꞌ na ve vaa na mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ? 39 Quijntyꞌiahoꞌ ntꞌö yo ngꞌë na mancöntyë ndö. Quitꞌuehoꞌ ja ndoꞌ quijntyꞌiahoꞌ ee ncüaanꞌ tsꞌoo min ndiꞌ min siiꞌ taꞌnan quichuhanꞌ, chaꞌxjen na cojntyꞌiahoꞌ na chö ja.

40 Ndoꞌ vi jndë na tso jon na nndaꞌ, siꞌman jon ntꞌö jon yo ngꞌee jon ndëëhan. 41 Ndoꞌ sꞌaahanꞌ nꞌonhan na aa mayuuꞌ na nquii jon, majoꞌ mantyi tyincyaahanꞌ na neinhan ndoꞌ totsiquijñꞌeenhanꞌhin. Viochen xjen na tquenonhan na nndaꞌ, taxeeꞌ jon ndëëhan:

—¿Aa vaa chjo ꞌnan na ya ntcüaꞌ tsꞌan?

42 Ndoꞌ tyincyahan ncüii tanꞌ quitscaa jnein. 43 Tyꞌoon jonhanꞌ, ndoꞌ tquii jonhanꞌ na tondëëhan. 44 Jndë joꞌ tso jon ndëëhan:

—Viochen xjen na tomꞌan yohoꞌ, totsiꞌman ndëëhoꞌ nchu vaa itsiquindyi tsoñꞌen jñꞌoon na jndui ntyja njan na mꞌaanhanꞌ quiiꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés, ndoꞌ mantyi quiiꞌ jñꞌoon na toninncya nque nnꞌan na tonanꞌneinhan jñꞌoon ntyja ꞌnaan nchu vaa ꞌnan na nguaa. Jñꞌoonminꞌ majndaꞌ na quitsiquindëñꞌenhanꞌ joohanꞌ, ndoꞌ nanein jndë tui chaꞌxjen na totsjö ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joo jñꞌoonꞌñeen.

45 Ndë joꞌ tyincyaa jon na jndaꞌ nquenhan na taaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tondui. 46 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:

—Jñꞌoon na jndui itsiquindyihanꞌ na nquii jon na conduihin Mesías, mancüiixjen ngenon jon naviꞌ tꞌman ndoꞌ xuee na jndë ndye na jndë tueꞌ jon, ngüandoꞌ xco jon. 47 Ndoꞌ yo xueeꞌ jon ninncya nnꞌan jñꞌoon na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan jnanhan chaꞌ na ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhan. Juu tsꞌianꞌñeen, Jerusalén ngityeꞌhanꞌ, ngacyahanꞌ ninvaa tsonnangue. 48 Maꞌua tsꞌian ndëëhoꞌ na quitjiꞌ jndyoyuhoꞌ jñꞌoonminꞌ ndëë nnꞌan. 49 Mancöntyë njñön Espíritu Santo na ncꞌoon jon yohoꞌ. Nquii jon na jndë tcoꞌ Tyëhöꞌ ꞌndyo jon na nninncyaa jonhin quiiꞌ nꞌonhoꞌ. Majoꞌ quintjohoꞌ Jerusalén ata xjen na ncyꞌonhoꞌ cüentahin na nnan jon nandye, chaꞌ nnanꞌxuanhoꞌ najndei quiiꞌ nꞌonhoꞌ.

50 Ndoꞌ tachu Jesús joohan toꞌndyo tsjoon Jerusalén. Squehan ndyooꞌ tsjoon Betania. Juu xjenꞌñeen sintyja jon ntꞌö jon cjohan na ityio jon jnꞌaanhan. 51 Ndoꞌ juu xjen na ityio jon jnꞌaanhan, suehanꞌhin, tava ntcüeꞌ jon quiñoonꞌndue. 52 Ndoꞌ joohan jndë na jnanꞌtꞌmaanꞌhan jon, tyentcüeꞌhan Jerusalén na nein jndyihan. 53 Ninnquiiꞌchen toꞌohan vatsꞌon tꞌman na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon.