16
Je ijxpejt ma je mayordomo huɨdibɨ ca' yhuindzɨn mɨduñ tudägy
1 Nañ jadu'n Jesús nɨmay yɨ' ydiscípulos:
―Jɨm anajty tügjäy comeeñybɨ, ymɨɨd tüg ytumbɨ huɨdi yɨ' ypɨdägy cuend'ájtɨp. Chi oy nɨmäyii co tüg je ytumbɨ nɨgoo anajty tzachyajtuñ je meeñ ma ycapaadyii. 2 Chi je huindzɨn oy yajhuoyii je' ytumbɨ, chi nɨmay: “¿Nej jada co ɨɨch jadu'n nɨmäyiijɨch mɨɨd miich ycɨxpɨ? Ya yɨ cuentɨ cɨ̈moydaaygɨch nej tɨ mduñ, etz ca' ɨɨch miich n'ocjactumbɨ'adaanɨn.” 3 Chi je pɨdägy cuend'ajtpɨ jot'ajtɨ: “¿Ti ndunɨpɨch? co yɨ' nhuindzɨn xyajpɨdzɨma'ñɨch ma yɨ ytung. Juttajɨɨ ca' njatyɨch, co limosna nbɨjctzohuɨpyɨch tzöydúmbɨch. 4 Nejhuɨɨybɨch ti ndunɨpɨch jaydëb jäy ajcxy xycöbɨgɨpyɨch ma ajcxy ytɨjc.” 5 Chi tüg tüg huoy pɨn anajty mɨnuucx'ajtp je' yhuindzɨn; chi y'amɨdooy je jayɨjpɨ: “¿Jadu'ñyɨ miich mɨnuucxy'adyii ɨɨch nhuindzɨn?” 6 Chi je' y'adzooy: “Mɨgo'px garafón aceite.” Chi nɨmay: “Matz mnecy, ɨña' mɨc'amy, e cojayɨ' huixchiguïpxmajc.” 7 Chi jadüg nɨmay: “¿Miich jadu'ñɨ mmɨnuucxy'adyii?” Chi je' y'adzooy: “Mɨgo'px quipxɨ'ñ trigo.” Chi nɨmay: “Matz mnecy, cojayɨ' mɨda'px.” 8 Chi je pɨdägy huindzɨn capxpaaty je jɨbɨcjäybɨ huɨdi cuend'ajtp yɨ' ypɨdägy co oy yhuinma'ñybaady mɨj; co jadachambɨ naaxhuiñyjäy huɨdi ca' mɨbɨcy Dios, nïgɨ ajcxy ypëgyɨty mɨɨd yhuinma'ñ, ca'ydɨ yɨ jäy ajcxy huɨdi huinjɨhuɨɨyb Dios ytɨy'ajt.
9 Ɨɨch miich ajcxy yam nɨmaayb mɨgüg'ájtɨgɨxy yɨ jäy ajcxy mɨɨd yɨ meeñ huɨdibɨ ca' ytɨmytiijyɨty, jɨgɨx co je meeñ anajty myajmayjajtcɨxy ji pɨn miich ajcxy xycöbɨgɨp ma jugy'ajttac huinɨxɨɨbɨ.
10 Je' jäy ajcxy huɨdibɨ yajxon cuydunam je ané'mɨn huɨdi hueenɨ, nañ ycuydunamy je ané'mɨn huɨdibɨ mɨjɨp. Je jäy ajcxy huɨdibɨ ca' cuydunaangɨxy je ané'mɨn huɨdi hueenɨ, nañ ca' cuydunaangɨxy je mɨjpɨ ané'mɨn. 11 Pen ca' mjajtcɨxy nej mgüend'ájtcɨxɨpy yɨ jugy'ájtɨn huɨdibɨ ya naaxhuiñ yajpatp, ¿pɨn miich ajcxy m'ocyajmɨhuɨ'mamy je jugy'ájtɨn je riqueza oybɨ janchypɨ? 12 Pen ca' mjájtcɨxy nej mgüend'ájtcɨxɨpy tɨɨbɨ mɨhuɨ́'mgɨxy huɨdi huingjäy yje'ajtpy, ¿pɨn miich ajcxy xymöhuɨp huɨdibɨ ajcxy yjë'ajtpy?
13 Ni tüg tumbɨ ca' jëbɨ ytuñ mɨɨd metz yhuindzɨn; com tüg je' ixtijɨpy etz jadüg mɨjnɨcxpedɨpy; o tüg huɨdi ycapxycöbɨgɨpy, etz jadüg ca'. Miich ajcxy ca' huaad mɨjpɨdägɨpy Dios etz nañ jadu'n mɨjpɨdägɨpy yɨ comeeñ'ájtɨn.
14 Nañ jadu'n mɨdooy jada ayuc yɨ fariseojäy ajcxy, com ooy anajty ajcxy meeñ adzójccɨxy. Chi ajcxy ooy nɨxiicɨ yajxiicɨ Jesús y'ayuc. 15 Chi Jesús ymɨnañ:
―Miich ajcxy fariseojäy jadu'n mnaybɨdáacɨgɨxy ma jäy ajcxy yhuinduu nejjɨhuɨ̈y ajcxy ooy m'oyjäyɨty. Dios ñejhuɨɨydaayb co miich ajcxy mɨɨd jɨbɨcpɨ ma mjot mhuinma'ñ. Tijaty huinma'ñ huɨdi jäy ya naaxhuiñ y'oy'ijxyp, Dios ca' yɨ' oy'ixy.
Je Dios ycötújcɨn etz je Dios y'ane'mdac
16 Chi Jesús yjacmɨnañ:
―Je taabɨ je Juan anajty yjiijɨty, jii'ajtp anajty Moisés ycötújcɨn etz je y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy y'ixpɨ́jcɨn. Huin'it tiempo etz ixtɨ jadachambɨ jadu'n yajnajtzcapxɨ̈y je Dios y'ané'mɨn, e mayjäy ooy ñaybɨdáacɨgɨxy co ytɨgɨ̈huaangɨxy ma Dios y'ane'my.
17 Ca'chípɨty co je tzajp etz naaxhuiñybɨ ñajxtähuɨpy, pero je Dios ycuydundähuamy tüg'ócɨy jadu'n nej ñecy ymɨna'ñ. Ni tügɨ letra oy mabaad ymúdzɨty nɨcxy ycayajcuyduñ.
Jesús capxtɨ̈cxy nej ypöcyɨty co jäy ytöxyɨjc ixmach
18 Chi Jesús yjacmɨnañ:
―Huenpɨnjäyɨty co ytöxyɨjc ixmach etz ypɨcy mɨɨd huingbɨ töxyjäy, ooy anajty mɨj pocy tuñ. Nañ huenpɨnjäyɨty huɨdibɨ pɨjcp mɨɨd je töxyjäy huɨdi ñäy tɨ y'ixmachyii, nañ mɨj anajty ypocytuñ.
Je comeeñyjäy etz je Lázaro
19 Chi Jesús yjacmɨnañ:
―Ji anajty tüg jäy comeeñybɨ ñayxoxyii anajty janch ooy mɨɨd oyjatypɨ huit, etz janch oy ycay y'ügy jabom jabom. 20 Nañ ji anajty tüg ayoobɨ jäy huɨdi limosna pɨjctzoob, hue' anajty yxɨɨ Lázaro. Lázaro jabom jabom anajty ycögnäy ma je comeeñyjäy ytɨjc'aguu, janch nïbuutzp anajty ooy. 21 Lázaro ooy anajty jani'ixy caya'ñ je cayduc tzütztuc huɨdibɨ cäb ma je comeeñyjäy ycaybejt. Oy uc anajty ymiiñ yhueyii je ñïbüdz. 22 Chi jadu'n yjajtɨ co oy y'o'cnɨ je jäy huɨdi limosna pɨjctzoob, chi je ángeles ajcxy yajnɨcxy Lázaro ma je Abraham yajpaady. Chi je comeeñybɨ nañ jadu'n y'o'cnɨ, e oy yajnaaxtɨgɨ̈yii. 23 Chi je comeeñybɨ jiiby ca'oydactuuby tzaachypɨ anajty jɨhuɨ̈y, chi mɨj'ijxy jɨguëgy je Abraham etz je Lázaro. 24 Chi je comeeñybɨ ycapxy janch mɨc, ymɨnañ: “Apteedy Abraham, ɨɨch pa'ayoog. Tun may'ajt quex Lázaro, huen yɨ' ycɨ̈huäx yajxoogy mɨɨd nɨɨ etz xyajtɨ́jtzɨbɨch ndootz, co ɨɨch ooy ayo'n nbaadyɨch ma jada mɨj jɨɨn.” 25 Chi Abraham y'adzooy: “Oc'ungɨch, ajɨhuɨ̈huɨɨ co tɨ mdzɨnäy tɨ mjugy'aty mɨɨd mhuit mmeeñ agujc jotcujc, e yɨ Lázaro ooy ayo'n paty. Jadachambɨ Lázaro yjotcujc'aty, etz miich jiiby mbatpy tzaachypɨ. 26 E jadügnax, ji tüg mɨj huoc ma ɨɨch ajcxy etz miich ajcxy. Pen ɨɨch jɨm'amy janaxam ma miich, ca' njadɨpyɨch, nañ jadu'n miich ajcxy ni pɨn ca' jadɨpy nej ñaxɨpy ma ɨɨch nyajpaadyɨch.” 27 Chi je comeeñybɨ jacnɨmay Abraham: “Apteedy Abraham, tun may'ajt quex yɨ Lázaro ma ɨɨch ndeedy ytɨjc. 28 Jɨm ma ɨɨch ndeedy ytɨjc jɨm mɨgoox mɨguëx nmɨ́ɨdɨdyɨch, huen nɨcxy yajmɨɨdmɨydaaccɨxy, ca'ydɨ je' ajcxy nañ jadu'n ya minɨpy ma jada ayoodac.” 29 Chi Abraham y'adzooy: “Yɨ' ajcxy ymɨɨd necy huɨdibɨ Moisés etz Dios y'ayucnajtzcapxɨɨybɨ ycojaay, huen cuydungɨxy.” 30 Chi je comeeñybɨ ymɨnañ: “Janch jadu'n apteedy Abraham. Pen nidüg yɨ ögpɨ ñɨcxy ma je' ajcxy, jothuimbidɨp yɨ ajcxy.” 31 Chi Abraham ymɨnañ: “Pen ca' je' ajcxy mɨjpɨdägy Moisés y'ayuc je jécyɨp etz huɨdi ajcxy jecy'ajt Dios y'ayucnajtzcapxɨɨy, nañ ni ca' mɨbɨ́jccɨxɨpy pen nidüg ögpɨ yjugypɨcy.”