1 Es ko ñajxy ma̱ ja̱ꞌa̱y ya̱ꞌa̱x jyoktʉ, net ja Pa̱a̱blʉ dyajnaymyujkʉ ja diꞌibʉ tʉ tmʉbeky ja Jesús, es tmooydyʉ ja ka̱jxwíjʉn. Net ñaymyastutta̱a̱yʉdʉ. Ta ñejxy Masedoñʉ, 2 es tkuꞌijxy ka̱jpnga̱jpn, es niꞌigʉ tjotmʉkwinga̱jxʉdʉ ja myʉguꞌuktʉjk mʉt ja ꞌyayuk, es óknʉm jyajty Gresyʉ. 3 Jap wyeꞌemy tʉgʉk poꞌo. Es ko jap tsyoonáñ es ñʉjxánnʉ barkoty Siryʉ, net tmʉdooy ko ja israelítʉty tyuna̱ꞌa̱ñʉty axʉʉk. Pa̱a̱ty ja Pa̱a̱blʉ jyʉnáñ ko jyʉmbítʉt tekykyʉꞌʉm es ñáxʉt jatʉgok Masedoñʉ. 4 Net jyamyʉʉtꞌa̱jtʉdʉ ja Sópatrʉ, mya̱a̱ngʉ Pirrʉ, diꞌibʉ kuga̱jpn Bereeʉ, ja Aristarkʉ mʉt ja Segundʉ diꞌibʉty kuga̱jpn Tesalónikʉ, ja Gayʉ diꞌibʉ kuga̱jpn Derbe, ja Timotee, es nandʉꞌʉnʉ Tíkikʉ mʉt ja Trófimʉ diꞌibʉ tsoꞌondʉp ma̱ Asyʉ ñax. 5 Tya̱dʉ mʉguꞌuktʉjk tʉ ña̱jxtʉ jawyiin es tʉ xyꞌawíxtʉts ma̱ Troʉs ka̱jpn. 6 Es ʉʉdsʉty nꞌawijxyʉts ja paskʉ xʉʉ, es óknʉm ndsoꞌoñʉts Filipʉs barkoty. Ja kyummʉgoxk xʉʉ nnaybyáttʉts mʉt ja nmʉguꞌuktʉjkʉts jap Troʉs, es jap nwʉꞌʉmʉts jʉxtujk xʉʉ.

7 Es ma̱ ja domingʉ xʉʉ, net ʉʉdsʉty nnaymyujkʉdʉ mʉt ja mʉbʉjkpʉtʉjk, es ja tsa̱jkaaky yajtujkwa̱ꞌxʉt éxtʉmʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesús tnastuꞌunʉ. Pa̱a̱blʉ yʉꞌʉ yaꞌʉxpʉjkʉdʉ tsuꞌp pa̱a̱t, mʉt ko tsyoona̱ꞌa̱ñʉ naty jakumbom. 8 Es tapʉ naty tʉ ñaymyúkʉdʉ ma̱ tuꞌugʉ kwartʉ kʉjxmbʉ, ma̱ naty mayʉ lamprʉ tyoy. 9 Es tuꞌugʉ ʉna̱ꞌk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Eutikʉ, tamʉ naty ꞌyuꞌuñʉ ventanʉ agʉꞌʉy. Ko Pa̱a̱blʉ jantsy jeky kyajxy, ta ja Eutikʉ ja tsuu pyátʉnʉ. Ko myana̱jxy, ta kyuma̱a̱na̱jxy ma̱ tʉgʉk nikʉꞌʉyʉ tʉjk. Ko oj dyajpʉdʉꞌʉktʉ, tʉ naty ꞌyoꞌknʉ. 10 Net ja Pa̱a̱blʉ jyʉnajky ma̱ ja Eutikʉ es tmʉneeñ, es tꞌanma̱a̱y ja myʉguꞌuktʉjk:

—Katʉ mjotmayꞌooktʉ. Jiigyʉꞌʉ.

11 Net ja Pa̱a̱blʉ pyejty jatʉgok es dyajwaꞌxy ja tsa̱jkaaky, es kyaaydyʉ. Es net tmʉga̱jxtʉ extʉ ko xyʉʉñʉ. Ta tsyoꞌoñ. 12 Ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ jam dyajnʉjxtʉ ja Eutikʉ jiiky, niꞌigʉ jaꞌa wyʉꞌʉmda̱a̱ydyʉ jotkujk.

13 Es ko Pa̱a̱blʉ ñʉjxa̱ꞌa̱ñ tekykyʉꞌʉm, net jyʉnáñ ko ʉʉdsʉty nʉjxtʉpts jawyiin barkoty es nnaybya̱a̱dʉdʉts Asʉ. 14 Es ko nnaybyátʉdʉts mʉt ja Pa̱a̱blʉ jap Asʉ, ta yʉꞌʉ tyʉjkʉ barkoty ma̱ ʉʉdsʉty, es oj nnʉjxtʉts ma̱ Mitilene. 15 Es ndsoꞌoñʉts jap jakumbom es nna̱jxtʉts Kiiʉ. Ja kyumdʉgʉk xʉʉ nja̱jttʉts ma̱ Samos. Ja kyumma̱jtaxxʉʉ nbeꞌxyʉts waanʉ jap Trojilyʉ. Taanʉm nja̱jttʉts Miletʉ. 16 Es kom ja Pa̱a̱blʉ kyaj mayʉ tiempʉ tmʉdaty Asyʉ, kyaj ñʉjxáñ Éfesʉ, jaꞌa ko tsejkyʉ jya̱ꞌta̱ꞌa̱ñ jap Jerusalén es dyajnaxa̱ꞌa̱ñ ja Pentʉkostés xʉʉ.

17 Es ko ꞌyijty jap Miletʉ, net tnigajxʉ ja mʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk diꞌibʉ ijttʉp ma̱ mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ jam Éfesʉ. 18 Es ko myiindʉ, net ja Pa̱a̱blʉ tꞌanma̱a̱y:

—Miits mnija̱ꞌa̱dʉp wiꞌixʉts ʉj nnayjyaygyépyʉty extʉ ma̱ nmiiñ jawyiin ma̱ yʉ Asyʉ ñaxwíñʉdʉ. 19 Tʉgekyʉ ja tiempʉ ma̱ts nꞌijty mʉt miidsʉty, nmʉduuñʉts ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesús yuunk naxypy, es nyaꞌaxyʉts mʉdʉ winnʉʉ, es kana̱k peky diꞌibʉts tsip nyajña̱jx jaꞌagyʉjxm kots axʉʉk xytyuundʉ ja israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 20 Nga̱jxwaꞌxyʉts tʉgekyʉ diꞌibʉ oy mʉt miidsʉty, es nyaꞌʉxpʉjktʉ tsa̱jptʉgóty es ma̱ mdʉjkʉty. 21 Es tʉts nꞌanʉʉmʉ ja israelítʉty es diꞌibʉ kyaj ꞌyisraelítʉty, es jyʉmbíttʉt ma̱ Dios es tmʉbʉ́ktʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ. 22 Tyámʉts nnejxy Jerusalén, es xykyéxyʉts yʉ Espíritʉ Santʉ, ni nganijáwʉts wiꞌixʉts jap njátʉt. 23 Jeꞌeyʉts nnijawʉ ko ma̱jatyʉ ka̱jpn ma̱ts nnaxy, yʉ Espíritʉ Santʉ xyꞌanʉʉmʉts kots ndʉ́kʉt pujxndʉgóty es nꞌayówʉdʉts. 24 Per mʉdʉ tya̱a̱dʉ kyajts ndsʉꞌʉgʉ. Esʉ njikyꞌa̱jtʉnʉts kyaj ti ttsooty mʉt ʉj, ko jeꞌeyʉ nyajkʉ́xʉt yʉ nduungʉts diꞌibʉts tʉ xymyoꞌoy yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesús es nꞌanʉʉmʉt ja oybyʉ ayuk ko Dios tsyejpy yʉ naxwíñʉdʉ ja̱ꞌa̱y.

25 ’Es tyam nnija̱ꞌa̱bʉts tʉyꞌa̱jtʉn ko ni pʉ́n miidsʉty diꞌibʉ tʉ nyaꞌʉxpékyʉts wiꞌix ja Dios yajkutíky, kyajts xyñakywyinꞌíxtʉt. 26 Pa̱a̱ty tyam nꞌanʉʉmʉya̱ꞌa̱ndʉ ko kyajts ʉj miits xypyekyꞌíxtʉt ko mꞌooktʉt pekyoty, 27 mʉt ko tʉ nꞌawanʉ tʉgekyʉ yʉ Dios ja ꞌyayuk es kʉdiibʉ myajtʉgóyʉdʉt. 28 Naygywentʉꞌátʉdʉ, es nandʉꞌʉn kwentʉꞌattʉ ja mʉbʉjkpʉtʉjk ma̱ yʉ Espíritʉ Santʉ tʉ mbʉjtaꞌagyʉty es xykywentʉꞌáttʉt nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ pyojpʉty tʉ tkʉbajtxʉty yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ mʉt ja kyʉꞌʉm neꞌpyñ kruuzkʉjxm.

29 ’Es nnija̱ꞌa̱bʉts kots nnʉjxʉt, net myínʉt wiink ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ yajtʉgoyaampy yʉ diꞌibʉ myʉbʉjktʉp ja Kristʉ, éxtʉmʉ waxka̱ꞌuk diꞌibʉ awa̱ꞌa̱n es dyajtʉgóy yʉ borreegʉ. 30 Nandʉꞌʉn nijaꞌajʉty miidsʉty kʉꞌʉm pyʉdʉꞌʉga̱ꞌa̱ñ, es mmoꞌoya̱ꞌa̱nʉdʉ yʉ wiinkpʉ ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ kyaj tyʉyꞌa̱jtʉnʉty, es ttukpanʉjxa̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ tyam myʉbejkypy ja Jesús. 31 Pa̱a̱ty mnaygywentʉꞌátʉdʉp. Jamyatstʉ ko tʉgʉk jʉmʉjt, xʉʉñ es koots, jiibʉts ko nmoꞌoy yʉ ka̱jxwíjʉn niduꞌuk niduꞌuk miidsʉty.

32 ’Mʉguꞌuktʉjkʉty, tyam nꞌanʉʉmʉdʉ ko wʉꞌʉmdʉ mʉt ja Dios es kuydyundʉ ja ayuk diꞌibʉ ꞌyawa̱ꞌa̱nʉp wiꞌixʉ Dios xytyuꞌunxʉm ja mayꞌa̱jtʉn. Tadʉ ayuk tmʉdaty ja mʉkꞌa̱jtʉn es xyajmʉkꞌa̱jtʉm nidʉgekyʉ es xykyupʉjkʉm tsa̱jpótm es nꞌijtʉm mʉt yʉꞌʉ diꞌibáty myʉbʉjktʉp ja Jesús. 33 Kyajts ʉj ni na̱ꞌa̱ tʉ ndseky ni pʉ́nʉ myeeñʉty o ja wyítʉty. 34 Yajxón xyñijáwʉdʉ ko tʉts nduñ mʉdʉts ngʉꞌʉmgʉꞌʉ es tʉ nba̱a̱dyʉts diꞌibʉ naty ʉj xykyaꞌijtxʉp es diꞌibʉ kaꞌijtxʉp ja njamyʉʉdʉdyʉts. 35 Tʉts miidsʉty nyaꞌʉxpeky es tʉ ndukꞌixtʉ ko xytyúndʉt es xypyudʉ́kʉdʉt diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp, es xyjamyátstʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkʉn ko jyʉnáñ: “Niꞌigʉ njotkujkꞌa̱jtʉm ko wiink ja̱ꞌa̱y nbudʉjkʉm es kyaj ko wiink ja̱ꞌa̱y xypyudʉjkʉm.”

36 Ko dʉꞌʉnʉ Pa̱a̱blʉ jyʉnáñ, net ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ es kya̱jxtáky mʉt yʉꞌʉjʉty. 37 Nidʉgekyʉ jyʉʉydyaaydyʉ, es ñaymyʉnánʉdʉ es ttsuꞌxtʉ ja Pa̱a̱blʉ. 38 Es ta wyʉꞌʉmda̱a̱ydyʉ jotmaymyʉʉt, jaꞌa ko ꞌyanma̱a̱yʉ ko kyaj tnakyꞌíxtʉt. Es net oj tnaswówʉdʉ extʉ ma̱ ja barkʉ.