1 Ko tya̱a̱dʉ tyuun jya̱jtʉ, japʉ naty jyʉdity ja Jesús yaꞌʉxpeky Galileeʉ. Kyaj ñʉjxáñ Judeeʉ mʉt ko yʉ israelitʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyayaꞌoogánʉdʉ.

2 Es tyimpátnʉbʉ naty ja xeꞌemdyʉjk xʉʉ diꞌibʉ myʉjtuundʉp ja israelítʉty jap Jerusalén, 3 net ja Jesusʉ myʉgaꞌaxʉty ꞌyanma̱a̱yʉ:

—Pʉdsʉm ja ya̱a̱. Nʉjx Judeeʉ es nandʉꞌʉnʉ mꞌʉxpʉjkpʉty diꞌibʉ jápʉty tꞌíxtʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ mdiimpy. 4 Kyaj pʉ́n ti ayuꞌudsyʉ ttuñ pʉn tsyejpy es ja ja̱ꞌa̱y tnijáwʉt. Mʉt ko mij xytyuñʉ tya̱a̱dʉ, tukꞌixʉ net nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y.

5 Es dʉꞌʉn ꞌyanma̱a̱yʉdʉ ja myʉgaꞌaxʉty mʉt ko nan kyaj tmʉbʉjktʉ ko yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ ꞌyUꞌunk. 6 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ ja myʉgaꞌaxʉty:

—Kyajnʉm jyaꞌty ja nꞌoorʉts. Pa̱a̱dyʉts ʉj kyajts nnʉjxʉt mʉt miidsʉty. Nʉjx miidsʉty, mʉt ko mʉt miidsʉty oy yʉꞌʉ oytyim diꞌibʉ oorʉty. 7 Miidsʉty kyaj mdukꞌakꞌátʉdʉ pʉ́nʉdyʉ naxwíñʉdʉ winma̱ꞌa̱ñ jaꞌaꞌa̱jtʉdʉp. Per ʉj sitʉy xytyukꞌakꞌa̱jttʉpts mʉt kots ʉj nꞌawanʉ ko axʉʉk yʉꞌʉ diꞌibʉ tyuundʉp. 8 Nʉjx miits mxʉꞌattʉ. Ʉj kyajts miits nmʉʉtnʉjxtʉt mʉt ko kyajnʉm tpa̱a̱ty ja nꞌoorʉts ma̱ts ʉj nnʉjxʉt.

9 Es ko dʉꞌʉn jyʉna̱a̱nda̱a̱y, ta oj wyeꞌemy ja Jesús Galileeʉ.

10 Ko waanʉ ꞌyijty ko naty ja myʉgaꞌaxʉty tʉ tsyoondʉ, net ja Jesús tsyoꞌoñ es ñejxy xʉꞌa̱jtpʉ, oy kyanideꞌxyʉty, abekyʉ jaꞌa ñejxy es kyaj mʉdʉ mayjyaꞌay.

11 Ja israelítʉty ꞌyʉxta̱a̱yʉdʉ jap xʉʉjóty es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ:

—¿Ma̱a̱ da netʉ tadʉ ja̱ꞌa̱y?

12 Es ma̱ mayjyaꞌayʉty tmadya̱ꞌa̱ktʉ ja Jesús, tap na̱a̱k diꞌibʉ jʉnándʉp:

—Oy ja̱ꞌa̱y yʉꞌʉ.

Es wiingátypyʉ jʉnándʉp:

—Kyaj ꞌyoyjyaꞌayʉty, mʉt ko twinꞌʉʉñ ja ja̱ꞌa̱yʉty.

13 Per ni pʉ́n kyamadya̱ꞌa̱ktʉ mayjyaꞌayóty, jeꞌeyʉ ayuꞌudsyʉ, mʉt ko ttsʉꞌʉgʉdʉ ja teedywyindsʉ́nʉty.

14 Es ko kyujkwaꞌxy ja mʉj xʉʉ, net ja Jesús jyajty Jerusalén. Ta tyʉjkʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty es tyʉjkʉ yaꞌʉxpʉjkpʉ. 15 Es ja israelítʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ ko tmʉdooꞌijttʉ éxtʉm ja Jesús yaꞌʉxpeky. Net ñayjyʉnánʉdʉ:

—¿Es wiꞌixʉ tya̱a̱dʉ oytyiity tnijawʉ?, es ni jeꞌeyʉ kyaꞌʉxpékyʉty.

16 Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ:

—Diꞌibʉts ʉj ndukꞌʉxpʉjktʉp, kyaj yʉꞌʉ myiñ mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ, Dios yʉꞌʉts tʉ xykyexy es ndukꞌʉxpʉ́kʉdʉts éxtʉmts nduñ. 17 Pʉn ja pʉ́n ttuna̱ꞌa̱ñ diꞌibʉ Dios ñiꞌanaꞌamʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ñijáwʉdʉp ko ʉj yʉ nꞌʉxpʉjkʉnʉts Diósʉts xymyeepy. Kyaj yʉꞌʉjʉty mʉt ja ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñʉts nduñ. 18 Diꞌibʉ ka̱jxp mʉt ja kyʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ, nayyajmʉjpʉdsʉmánʉp kʉꞌʉm, per ja diꞌibʉ yajmʉjpʉdsʉmaampy ja diꞌibʉ tʉ tyukꞌaneꞌemyʉty, yʉꞌʉ dʉn ka̱jxp tʉyꞌa̱jtʉn es ni wiꞌix tsow kyaj jyikyꞌaty axʉʉk.

19 ’Moisés yʉꞌʉ dʉn mmooyʉdʉ ja anaꞌamʉn, es ni tuꞌuk miits xykyamʉmʉdowdʉ es xykyakuydyundʉ ja ꞌyanaꞌamʉn. ¿Es ti kots miits xyaꞌooga̱ꞌa̱ndʉ?

20 Net ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyadsoodʉ:

—¡Mʉjkuꞌu mij mbajʉdijtʉp! Tʉ mlokʉ. ¿Pʉ́nʉ dʉn mij myaꞌoogánʉp?

21 Jesús ꞌyadsooy:

—Mʉt ko sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ tuꞌugʉ yedyʉjk nyaꞌꞌagʉdákyʉts, pa̱a̱ty dʉꞌʉñʉ mwʉꞌʉmʉdyaꞌaydyʉ. 22 Mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko Moisés yʉꞌʉ dʉꞌʉn mdukꞌanaꞌamʉdʉ es xytsyúktʉt waanʉ ma̱ ja yedyʉjkꞌa̱jtʉn yʉ mma̱a̱nguꞌungʉty* Ix Lukʉs 1:59., oyʉ dʉꞌʉn ja mꞌaptʉjkʉty diꞌibʉ yajtsondák éxtʉm jaayʉm yajtúñ, kyaj yʉꞌʉdyʉ Moisés. 23 Miits mdsujktʉp yʉ mma̱a̱nguꞌungʉty oy sya̱a̱bʉdʉty éxtʉm jyʉnaꞌañ ja Moisés ꞌyanaꞌa̱mʉn. ¿Es ti ko mjotꞌambʉktʉ mʉt kots tuꞌugʉ yedyʉjk nyaꞌꞌagʉdakta̱a̱y sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ? 24 Miits mjʉnándʉp ko ꞌyóyʉty pʉn sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ mduundʉp diꞌibʉ Moisés mdukꞌanaꞌamʉdʉ. Per kots ʉj nyaꞌꞌagʉdaꞌaky sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y, miits mjʉnándʉp: “¡Kyaj ꞌyóyʉty!” Es dʉꞌʉn yaꞌixy ko kyaj ꞌyóyʉty diꞌibʉ mbayoꞌoydyʉp.

25 Net niduꞌugʉty ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibáty tsʉna̱a̱ydyʉp jap Jerusalén ñayyajtʉʉjʉdʉ:

—¿Ti kyaj jyaꞌajʉdyʉ tya̱a̱dʉ diꞌibʉ ꞌyʉxta̱a̱ydyʉp es tpajʉdittʉ es dyaꞌooga̱ꞌa̱ndʉ? 26 Pes tʉxim mayjyaꞌayóty kyajxy, es ni pʉ́n wiꞌix kyaꞌꞌanʉꞌʉmxʉdʉ. ¿Ti waꞌanʉ justisʉtʉjkʉty tmʉbʉktʉ ko tya̱a̱dʉ tyʉyꞌa̱jtʉnʉty ko yʉꞌʉdyʉ Kristʉ?

27 Es wiingátypyʉ jyʉnandʉ:

—Kyaj. Kyaj mba̱a̱t, jaꞌa ko ʉdsa̱jtʉm nidʉgekyʉ nnija̱ꞌa̱m ma̱ kyuga̱jpnʉdyʉ tya̱a̱dʉ. Ko myínʉt ja Kristʉ, ni pʉ́n tkanijáwʉt ma̱ tsyooñ.

28 Ko naty yaꞌʉxpeky mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty, net jyʉnáñ mʉk:

—Byeen xyꞌoknija̱ꞌa̱nʉdʉ miidsʉty pʉ́ndsʉ dʉꞌʉn ʉj es ma̱ts ndsooñ. Per ʉj kyajts ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ nmíñʉts. Jaꞌa diꞌibʉ tʉyꞌa̱jtʉnduump xykyajxpʉts. Miits kyaj xyꞌixyꞌattʉ. 29 Ʉj sitʉy nꞌixyꞌajtypyʉts, mʉt ko jámʉts ndsooñ ma̱ yʉꞌʉ, es yʉꞌʉts tʉ xykyexy.

30 Net tjamatsandʉ es tjapʉjta̱ꞌa̱gándʉ pujxndʉgóty. Per ni pʉ́n tkama̱jtsy, mʉt ko kyajnʉmʉ naty tpa̱a̱ty ja xyʉʉ ꞌyoorʉ. 31 May ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉbʉjktʉ ja Jesús ñayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ:

—Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ diꞌibʉ mina̱a̱mp, mʉt ko ni pʉ́n mba̱a̱t xykyatukꞌijxʉm yʉ ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ tyiimpy es tʉ xytyukꞌijxʉm.

32 Ja fariseeʉtʉjkʉty tmʉdoodʉ ko ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉn jyʉna̱ꞌa̱ndʉ. Pa̱a̱ty yʉꞌʉjʉty es ja teedywyindsʉndʉjk ttukꞌaneꞌemy ja mʉj tsa̱jptʉjk kwentʉꞌa̱jtpʉty es tmátstʉt ja Jesús.

33 Net ja Jesús jyʉnáñ:

—Waanʉts nꞌita̱ꞌa̱ñ ya̱a̱ mʉt miidsʉty, es óknʉmts njʉmbita̱ꞌa̱ñ ma̱ diꞌibʉts tʉ xykyexy. 34 Xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉpts miidsʉty es kyajts xypya̱a̱tʉt. Kyaj mba̱a̱t mnʉjxtʉ ma̱ts ʉj nnejxy.

35 Net ja israelítʉty ñayjyʉnánʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty:

—¿Ma̱a̱ da ñʉjxa̱ꞌa̱ñʉ tya̱a̱dʉ ko kyaj nbátʉm? ¿Waꞌanʉ da ñʉjxa̱ꞌa̱ñ ma̱ ja nmʉguga̱jpnꞌa̱jtʉm diꞌibʉ ijttʉp grieegʉ ña̱a̱xóty es dyaꞌʉxpʉka̱ꞌa̱ñ nandʉꞌʉn ja grieegʉ ja̱ꞌa̱yʉty? 36 ¿Ti dʉn yʉ taadʉ myadyakypy diꞌibʉ tʉ xyꞌanma̱ꞌa̱yʉm ko jyʉnaꞌañ?: “Xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉpts, per kyajts xypya̱a̱ttʉt. Kyaj mba̱a̱t mnʉjxtʉ ma̱ts ʉj nnejxy.”

37 Ma̱ ja mʉj xʉʉ kyugʉjxʉnʉ, net ja Jesús tyʉna̱a̱yeꞌky es jyʉnáñ jantsy mʉk:

—Pʉn ja pʉ́n tyʉʉdsʉ, waꞌants xyñimíñ; es diꞌibátyʉts xymyʉbʉjkp, waꞌan tnʉꞌiiky. 38 Dʉꞌʉn éxtʉm ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ, diꞌibʉts xymyʉbʉjkp, dʉꞌʉn jaꞌa éxtʉm myúxʉt jyodoty ja kom nʉʉ diꞌibʉ yajjikyꞌa̱jtp.

39 Es mʉt yʉꞌʉ ja Jesús ꞌyandijpy ko diꞌibʉ mʉbʉjkxʉp, diꞌibʉ panʉjxʉp, yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Dios moꞌoyʉdʉp ja Espíritʉ Santʉ. Per kyajnʉmʉ naty jyaꞌty ya̱ naxwiiñ ja Espíritʉ Santʉ, jaꞌa ko Jesús kyajnʉmʉ naty jyʉmbity tsa̱jpótm.

40 Es ko ja ja̱ꞌa̱yʉty tmʉdoodʉ tya̱a̱dʉ, tap na̱a̱gʉty diꞌibʉ jʉnandʉ:

—Jantsy tʉyꞌa̱jtʉndʉmʉ dʉꞌʉn ko tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ mina̱a̱mp.

41 Wiingátypyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyʉnandʉ:

—Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja Kristʉ.

Es ja wiingátypyʉ jyʉnandʉ:

—Kyaj, jaꞌa ko kyaj ja Kristʉ jámʉp tsyoona̱ꞌa̱ñ Galileeʉ ña̱a̱xóty. 42 Dʉꞌʉn ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ ko yʉ Kristʉ yʉꞌʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts ja rey Davit es Belén kyuga̱jpnꞌátʉt, ma̱ myiiñ jyajty yʉ rey Davit.

43 Es dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaywya̱ꞌxʉdʉ majtsk peky. 44 Wiinkpʉty jyatsojk esxyʉp yajtsímy, per ni pʉ́n dʉꞌʉn tkatuuñ.

45 Net ja mʉj tsa̱jptʉjk kwentʉꞌa̱jtpʉty jyʉmbijttʉ ma̱ ja fariseeʉty es ja teedywyindsʉ́nʉty. Ta yajtʉʉjʉdʉ:

—¿Ti ko tʉ xykyayajmíndʉ?

46 Net ja polʉsiiʉty ꞌyadsoojʉdʉ:

—¡Ni pʉ́nʉ dʉꞌʉn kyakajxyñʉm éxtʉmʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y!

47 Net ja fariseeʉty tꞌanma̱a̱y ja polʉsiiʉty:

—¿Tii nan tʉ mnayyákʉdʉ es tʉ mwinꞌʉʉñʉty? 48 ¿Ma̱ mij xyꞌokꞌijxpʉ ko niduꞌugʉ njustisʉꞌa̱jtʉm o niduꞌugʉ fariseeʉ ja̱ꞌa̱yʉty tmʉbeky? 49 Es yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyanija̱ꞌa̱dʉp wiꞌix ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ, ka̱jxpéky jaꞌa ꞌyittʉ.

50 Nikodemʉ diꞌibʉ naty koots tʉ tniꞌotsy ja Jesús, tapʉ naty nandʉꞌʉn. Ta yʉꞌʉ jyʉnáñ:

51 —Extʉm xytyukꞌijxʉm ja nꞌanaꞌamʉnꞌa̱jtʉm ko kyaj mba̱a̱t ndʉydyuꞌunʉm pʉ́n diꞌibʉ kyaj jawyiin nmʉdoꞌom es nꞌijxʉm ti dʉn yʉꞌʉ tyiimpy axʉʉk.

52 Diꞌibʉ naty jápʉty ꞌyadsoojʉmbijtʉdʉ:

—¿Tii mij nan mgalileeʉja̱ꞌa̱yʉ? Ʉxpʉk ja Diosʉ jyaaybyajtʉn es xyꞌíxʉt ko ni tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ kyamíñ Galileeʉ.

53 Net ja ja̱ꞌa̱yʉty yoꞌoywya̱ꞌxtʉ es niduꞌuk niduꞌuk ñʉjxta̱a̱ydyʉ ma̱ ja tyʉjkʉty.