1 Tʉgok ja Jesús kya̱jxtáky ma̱ tuꞌugʉ it. Es ko kya̱jxtakta̱a̱y, net tuꞌuk ꞌyanma̱a̱yʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉ:

—Windsʉ́n, tukniꞌijxʉgʉts wiꞌixʉts nga̱jxta̱ꞌa̱gʉt, dʉꞌʉn éxtʉm ja Fwank ttukniꞌijxʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty.

2 Esʉ Jesús jyʉnáñ:

—Ko mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt, dʉꞌʉn mjʉna̱ꞌa̱ndʉt:

5 Jesús nandʉꞌʉn jyʉnáñ:

—Pʉn niduꞌuk miidsʉty myʉda̱jtypy tuꞌugʉ mʉtnaymyaayʉbʉ, es tsuꞌpʉn ñejxy ma̱ tyʉjk es tꞌanʉʉmʉ: “Mʉguꞌuk, tukꞌanuꞌxkʉts tʉgʉʉgʉ mgaaky. 6 Yʉꞌʉ tʉ jyaꞌty tuꞌugʉts ja nmʉtnaymyaayʉbʉ diꞌibʉ vya̱jʉtuump, es kyajts nmʉdaty tits ndukjʉꞌxʉp.” 7 Es ꞌyadsoy diꞌibʉ tʉgoty: “Kátʉts xyñeꞌemy. Tʉdsʉ ndʉjk nyaꞌꞌadujknʉ es nꞌuꞌungʉts tyámʉts mʉʉt nma̱ꞌa̱dʉ. Kyajts mba̱a̱t nbʉdeꞌeky es nmoꞌoyʉt tii.”

8 Esʉ Jesús tꞌanʉʉmʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk:

—Njʉna̱ꞌa̱ñʉts ko oy jaꞌijty kyapʉdʉꞌʉga̱ꞌa̱ñ mʉt ko tmʉtnaymyaayʉbʉty, extʉ ko pyʉdʉꞌʉgʉt es tmoꞌoyʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ tsyejpy kʉdiibʉ ꞌyakꞌyajnaꞌamʉt. 9 Es dʉꞌʉn éxtʉmts njʉna̱ꞌa̱ñ: Amdowdʉ Dios, es mmoꞌoyʉdʉt; ʉxta̱ꞌa̱ydyʉ, es xypya̱a̱ttʉt; kuga̱jxʉdʉ ma̱ tʉjk a̱a̱, es myaꞌꞌawátsxʉdʉp. 10 Jaꞌa ko diꞌibʉ ꞌyamdeepy, ꞌyaxá̱jʉp; es pʉ́n ꞌyʉxtaapy, pyatypy; es pʉ́n kuga̱jxʉp, yaꞌꞌawátsxʉp ja tʉjk a̱a̱.

11 ’Es miits uꞌunkteedyʉty, ¿tii mmoꞌoydyʉp ja tsa̱ꞌa̱ñ ja mꞌuꞌunk ko mꞌamdówʉdʉt ja a̱jkx?, 12 o ¿tii mmoꞌoydyʉp tuꞌugʉ jaybyuꞌuk ko mꞌamdówʉdʉt ja tuttsa̱a̱? Kyaj, kʉdii. 13 Miidsʉty oy mbojpʉ ja̱ꞌa̱yʉty, mnija̱ꞌa̱dʉp diꞌibʉ oy es xymyoꞌoyʉt yʉ mꞌuꞌungʉty. Es nik niꞌigʉ ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ tuknigáxʉdʉp yʉ Espíritʉ Santʉ diꞌibʉ amdoojʉdʉp.

14 Es óknʉm ja Jesús dyajpʉdseemy tuꞌugʉ kaꞌoybyʉ diꞌibʉ naty yʉ ja̱ꞌa̱y yaꞌijtypy uum. Es ko ja kaꞌoybyʉ tmastuty ja ja̱ꞌa̱y, net oj kya̱jxeꞌeky. Es ja ja̱ꞌa̱yʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ mʉdʉ taadʉ. 15 Es nijaꞌajʉty ja ja̱ꞌa̱y jyʉnandʉ:

—Tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y yajpʉdseempy ja kaꞌóybyʉty mʉt ja myʉkꞌa̱jtʉn ja mʉjkuꞌugópk Belzebuu.

16 Es nijaꞌajʉty diꞌibʉ ꞌyixándʉp tꞌamdoodʉ ja ijxwʉꞌʉmʉnʉ mʉjpʉ diꞌibʉ tsa̱jpótm. 17 Es ja Jesús ñija̱ꞌa̱p diꞌibʉ naty ja ja̱ꞌa̱y wyinma̱a̱ydyʉp, net tꞌanma̱a̱y:

—Oytyim diꞌibʉty yʉ kutujkʉn diꞌibʉ naywya̱ꞌxʉp es tsyiptundʉ tuk mʉguꞌuk, dʉꞌʉn ñayyajkutʉgóyʉdʉ. Es pʉn tuꞌugʉ jiiky mʉguꞌuk ñaywya̱ꞌxʉdʉ es tsyiptundʉ ak tukkaꞌaxʉty, nandʉꞌʉn ñayyajkutʉgóyʉdʉ. 18 Es nandʉꞌʉn pʉn naywya̱ꞌxʉp ja mʉjkuꞌugópk Satanás esʉ myʉmʉjkuꞌujʉty majtsk peky, ¿wiꞌix mba̱a̱t jyeky yʉ kyutujkʉn? ¿Es wiꞌix mba̱a̱t miits mjʉna̱ꞌa̱ndʉ kots ʉj nyajpʉdsémy ja kaꞌoybyʉ mʉt ja Belzebuu kyutujkʉnʉ? 19 Es pʉn tʉyꞌa̱jtʉn éxtʉm mjʉna̱ꞌa̱ndʉ kots ʉj nyajpʉdsémy ja kaꞌóybyʉty mʉt ja Belzebuu kyutujkʉn, ¿ti kutujkʉn myʉda̱jttʉp miidsʉ mꞌʉxpʉjkpʉty es dyajpʉdsʉ́mdʉ yʉ kaꞌoybyʉ? Pa̱a̱ty kʉꞌʉm yʉ mꞌʉxpʉjkpʉty dyaꞌíxyʉty ko miits mga̱jxtʉgóydyʉ. 20 Per pʉn ʉjts mʉt ja Diosʉ myʉkꞌa̱jtʉn nyajpʉdsémyʉts ja kaꞌóybyʉty, tʉ naty yaꞌixy ko tʉ jyaꞌty ja Diosʉ kyutujkʉn ma̱ miidsʉty.

21 ’Ko tuꞌugʉ yedyʉjkʉ mʉkpʉ ꞌyity kudsʉꞌʉgʉ es tkwentʉꞌaty ja tyʉjk, kyaj wiꞌix jyátʉt ja pyʉjkeꞌeky. 22 Es pʉn miimp jatuꞌuk waanʉ mʉkpʉ diꞌibʉ yʉꞌʉ mʉmada̱ꞌa̱gʉdʉp, pʉjkʉdyaꞌayʉdʉp tʉgekyʉ diꞌibʉ tyukkuwaampy es tyukjotkujkꞌa̱jtypy, es dyajwa̱ꞌxʉt diꞌibʉ tʉ pyʉjkʉty.

23 ’Diꞌibʉ kyaj ꞌyity mʉt ʉj, yʉꞌʉdsʉ naty xymyʉdsipꞌa̱jtp, es diꞌibʉ kyaj dyajmíky mʉt ʉjʉn, yʉꞌʉ naty ꞌyʉxka̱ꞌtsypy.

24 ’Ko tuꞌugʉ kaꞌoybyʉ pyʉdsemy ma̱ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y, net jyʉdity ma̱ mʉj itʉn es tꞌʉxta̱ꞌa̱y ma̱ pyoꞌxʉt. Es ko kyaj tpa̱a̱ty, net jyʉnaꞌañ: “Nꞌokjʉmbítyʉts jatʉgok es nduktʉ́kʉdʉts ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱y.” 25 Es ko jyʉmbity, ta tꞌixy ja ja̱ꞌa̱y éxtʉm tuꞌugʉ tʉjkʉn oydyúñ. 26 Net dyajmíñ janijʉxtujkpʉ myʉgaꞌóybyʉty waanʉ axʉʉkpʉ, es mʉt yʉꞌʉ tyʉkʉ es tsyʉʉnʉ ma̱ tadʉ ja̱ꞌa̱y. Dʉꞌʉn tadʉ ja̱ꞌa̱y oj wyeꞌemy waanʉ axʉʉk es kyaj éxtʉmʉ naty.

27 Es ma̱ ja Jesús dʉꞌʉn jyʉnáñ, tuꞌugʉ toxytyʉjk ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty yaxkeky:

—¡Kuniꞌxy diꞌibʉ tʉ myajja̱ꞌtyʉty es myajtsiꞌtsʉ!

28 Es ja Jesús jyʉnáñ:

—Niꞌigʉ jyotkujkʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp éxtʉm ja Dios jyʉnaꞌañ es myʉmʉdoodʉp.

29 Es ko ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyaknaymyúkʉdʉ ma̱ Jesús, net ja Jesús jyʉnáñ:

—Yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, yʉꞌʉ axʉk ja̱ꞌa̱yʉty es tꞌamdowdʉ yʉ ijxwʉꞌʉmʉn diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja mʉjꞌa̱jtʉn. Per kyaj yajmoꞌoyʉt ja wiinkpʉ ijxwʉꞌʉmʉn, jeꞌeyʉ éxtʉm ꞌyijty ja Jonás, Diosʉ kyuga̱jxpʉ. 30 Pa̱a̱ty dʉꞌʉn éxtʉm ja Jonás oj yaꞌixy es yajnija̱ꞌa̱jʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ijttʉ jap Nínive, nandʉꞌʉn ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nꞌita̱ꞌa̱ñʉts éxtʉm tuꞌugʉ ijxwʉꞌʉmʉn mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp. 31 Es ko ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, yʉ toxytyʉjk diꞌibʉ jékyʉp yajkutujk ma̱ jʉmboj myiñ, jikypyʉka̱a̱mp tiꞌigyʉ mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp es yʉꞌʉ dyajnigʉxʉꞌʉgʉt ko pekymyʉʉt diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, jaꞌa ko yʉꞌʉ jagam tsyooñ es tmʉdowa̱ꞌa̱ñ ja rey Salomonk ja kya̱jxwíjʉn. Es taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm ja rey Salomonk. 32 Es ko ja ja̱ꞌa̱y yajpayoꞌoydyʉt, ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ jékyʉp ijttʉ jap Nínive ka̱jpn, nandʉꞌʉn jyikypyʉ́ktʉt tiꞌigyʉ mʉt diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, es yʉꞌʉjʉty nandʉꞌʉn dyajnigʉxʉꞌʉgʉdʉt ko pekymyʉʉt ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, jaꞌa ko yʉ Nínive ja̱ꞌa̱y tmʉdooꞌíttʉ ja Jonás ja ꞌyayuk es jyodʉmbijttʉ. Es taa ja ya̱a̱ tuꞌuk diꞌibʉ myʉda̱jtypy niꞌigʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn kʉdiinʉm ja Jonás.

33 ’Ni pʉ́n tkayajtoyeꞌeky tuꞌugʉ lamprʉ es tkujiidsʉt. Yʉꞌʉ yajpʉjtákp kʉjxm es jyá̱jʉt mʉk jap tʉgoty es diꞌibʉ tʉjkʉp wa̱ꞌa̱ts ꞌyíxʉt. 34 Es pʉn ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ mꞌaxá̱jʉp oy yʉꞌʉ, yajwa̱ꞌa̱dsʉp tʉgekyʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ éxtʉm ja oybyʉ lamprʉ tkudeꞌxy tʉgekyʉ ja tʉjk es wyʉꞌʉmʉt wa̱ꞌa̱ts. Per pʉn ja ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ mꞌaxá̱jʉp axʉʉk yʉꞌʉ, yaꞌꞌaxʉʉgʉp tʉgekyʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ éxtʉm tuꞌugʉ lamprʉ axʉʉkpʉ diꞌibʉ kyaj mba̱a̱t yajxón kyudeꞌxy. 35 Pa̱a̱ty éxkʉm es kʉdiibʉ tadʉ ʉxpʉjkʉn diꞌibʉ mꞌaxá̱jʉp jyátʉt éxtʉm ja lamprʉ axʉʉkpʉ es ma̱ꞌa̱t. 36 Waꞌan tweꞌemy éxtʉm ja lamprʉ diꞌibʉ wa̱ꞌa̱ts es oy, mʉt ko dʉꞌʉn yʉ mwinma̱ꞌa̱ñ wyʉꞌʉmda̱ꞌa̱yʉt wa̱ꞌa̱ts es oy, éxtʉm ko ja oybyʉ lamprʉ tkudeꞌxy tʉgekyʉ ja tʉjk es kyaj wyeꞌemy ni ti kugoots.

37 Es ko ja Jesús tmʉga̱jxta̱a̱y, net tuꞌugʉ fariseeʉ wyoojʉ kaabyʉ, esʉ Jesús tyʉjkʉ jap tʉgoty es ñaxweꞌtsy meesʉ winduuy. 38 Es ja fariseeʉ mʉk tja̱ꞌa̱jʉ ko tꞌijxy ko Jesús kyaj tkuydyuuñ ja fariseeʉ kyostumbrʉ ko kyaydyʉ koonʉm wa̱ꞌa̱ts wa̱ꞌa̱ts kyʉbujtʉ. 39 Es ja Windsʉ́n Jesús jyʉnáñ:

—Miits fariseeʉty xyajwa̱ꞌa̱tstʉ wingʉjxy yʉ mvasʉ es yʉ mdexy. Es nandʉꞌʉn miits mdsiꞌi mxʉtstʉ es mnaywyítʉdʉ yajxón es dʉꞌʉn mgʉxʉꞌʉktʉ mnikʉjxy tsuj. Per mjodoty mnaywyinnaxʉja̱ꞌa̱p es mmaadsa̱a̱mp esʉ axʉʉkpʉ mwinma̱ꞌa̱ñ xymyʉdattʉ. 40 ¡Kujuunʉty miidsʉty! ¿Kyaj xyñijáwʉdʉ ko diꞌibʉ tʉ dyajkoj wingʉjxy nandʉꞌʉn jodoty dyajkojy? 41 Mʉdundʉ miidsʉty yʉ Dios mʉt winʉ mjot, es dʉꞌʉn tʉgekyʉ wyʉꞌʉmda̱ꞌa̱yʉt wa̱ꞌa̱ts.

42 ’Pʉroobʉ miits fariseeʉty, jaꞌa ko miits myojxtʉp yʉ xuꞌuk es yʉ ruudʉ es tʉgekyʉ a̱a̱y ujts, es kyaj xykyuydyundʉ éxtʉm tyʉyꞌa̱jtʉnʉty es nan kyaj xytsyoktʉ ja Dios. Jawyiin tsoktʉ Dios es xykyuydyúnʉt diꞌibʉ yajnigutujkʉp es oy nandʉꞌʉn xytyukwinyóxtʉt.

43 ’Pʉroobʉ miits fariseeʉty, jaꞌa ko mꞌuꞌuñʉya̱ꞌa̱ndʉ jap tsa̱jptʉgóty ma̱ oybyʉ uñaaybyajn, es myajka̱jxpoꞌxa̱ꞌa̱ndʉ tuꞌa̱a̱y mʉt ja windsʉꞌkʉn. 44 Pʉroobʉ miidsʉty, jaꞌa ko dʉꞌʉn mꞌittʉ éxtʉm ma̱ tuꞌugʉ oꞌkpʉ tʉ ñaxtʉkʉ es kyaj yaꞌijxwʉꞌʉmdʉ, es ja ja̱ꞌa̱y ñaxtʉ nikʉjxy es ni tkanijáwʉdʉ ko jap ja oꞌkpʉ.

45 Net ꞌyadsooy tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjkp:

—Yaꞌʉxpʉjkpʉ, ko dʉꞌʉn tʉ mjʉna̱ꞌa̱ñ, xywyinga̱jxpajtpʉts nandʉꞌʉn ʉʉdsʉty.

46 Es ja Jesús jyʉnáñ:

—Pʉroobʉ nandʉꞌʉn miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, jaꞌa ko xytyuktsʉmʉꞌʉktʉ tsemy ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tmʉmada̱ꞌa̱gʉt, es miidsʉty ni jeꞌeyʉ mgʉwaꞌxypy xykyatukpudʉkʉ. 47 Pʉroobʉ miidsʉty, jaꞌa ko myajkojtʉp ja oꞌkpʉ kyupotsy ma̱ yajnaxtʉ́kʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ mꞌaptʉjk yaꞌoꞌktʉ. 48 Dʉꞌʉn yajjaygyúkʉ ko miidsʉty tiꞌigyʉ mʉt diꞌibʉ tyuundʉ ja mꞌaptʉjkʉty. Yʉꞌʉjʉty dyaꞌoꞌktʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty es miits xyaꞌóyʉdʉ yʉ kyupotsy. 49 Pa̱a̱ty ja Dios tʉ jyʉnaꞌañ mʉt ja wyijyꞌa̱jtʉn: “Ngáxʉpts ja ngugajxyʉts es yʉ nꞌapóstʉlʉty, es nijaꞌajʉty xypyajʉdíttʉt es nijaꞌajʉty xyaꞌoogʉt.” 50 Es ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp, ja Dios ꞌyamdeepy es xykyʉbáttʉt ja ñeꞌpyñ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ extʉ ma̱ naxwíñʉdʉ tsyondaky, 51 extʉ Abelʉ ñeꞌpyñ extʉ jaba̱a̱t ma̱ Zakariiʉs diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ mʉj tsa̱jptʉjk winduuy es artal ʉxkʉꞌʉy. Pa̱a̱ty nandʉꞌʉn nꞌanʉʉmʉ ko ja Dios ttukkumʉdowa̱ꞌa̱nʉt yʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tyam jikyꞌa̱jttʉp nidʉgekyʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ diꞌibʉ yaꞌoꞌktʉ.

52 ’Pʉroobʉ miits diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp, jaꞌa ko tʉ xyjaꞌꞌabeky ja awatsn diꞌibʉ yaꞌꞌawatsypy ma̱ ja̱ꞌa̱y tmʉmʉdowdʉ ja Diosʉ ꞌyayuk. Ni miits mgatʉ́kʉdʉ es xyaꞌꞌaduktʉ pʉ́nʉty jatʉkʉyándʉp.

53 Ko ja Jesús tsyoꞌonnʉ, net ja fariseeʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp jyantsyjyotꞌambʉjktʉ waanʉ niꞌigʉ mʉt yʉꞌʉ, es oymya̱a̱ty dyajtʉʉy kana̱k nax, 54 es tꞌʉxta̱ꞌa̱y ja winma̱ꞌa̱ñ wiꞌix dyajka̱ꞌa̱jʉt es tniꞌʉʉnʉt.