Job.
24.
„Soske o Nekzoraleder na diňa avri časos, kana sudzinela le nalačhen? A soske ola, ko les prindžaren, les oda na dikhen te kerel? 
O nalačhe manuša prethoven dureder peskre hraňici, čoren o stadi a pašinen len. 
Le širotendar len le somaren a le vdovendar le bikos sar e zaloha. 
Le čoren ispiden pal o drom het; savore čorore pre phuv pes mušinen te garuvel. 
Sar o dziva somara pre pušťa peske roden o chaben, avke keren the o čore manuša. Peskre čhavenge roden o chaben andre zamukľi phuv. 
Mušinen te skidel upre o uľipen pal aver maľi, kiden upre o zbitki andral e viňica le nalačhe manušeskri. 
Prekal e rat pašľon lange, bi o gada; nane len soha pes te učharel andre, sar hin šil. 
Sar del o brišind pro verchi, cinďon; nane len kaj pes te garuvel a ispiden pes paš e skala. 
Odcirden la širota la dake pašal o koľina, len le čhaven le čore manušendar sar o počiňiben vaš o dluhi. 
Phiren lange, bi o gada, hordinen e pšeňica avrenge, ale furt hine bokhale. 
Andre zahrada pučinen o olivi pro olejos, andro lisos uštaren pro hroznos, ale furt len smadzinel. 
O roviben olengro, ko meren, šunďol andral o foros a e duša olengri, ko hine dukhade, vičinel pre pomoca, ale o Del ňikas na sudzinel vaš oda nalačhipen. 
Hine ajse manuša, save pes vzburinde pro švetlos, na kamle te prindžarel leskre droma, aňi na ačhile pre leskre chodňiki. 
Medik avel avri o kham, o vrahos ušťel upre, murdarel le čore manušes a rači čorel sar o zbujňikos. 
E jakh le lubariskri užarel, sar zaračol, a phenel peske: ‚Ňiko man na dikhela,‘ a učharel peske andre o muj. 
Andro kaľipen rozmaren o khera a občoraren len, dživese pes phanden andre, o švetlos na prindžaren. 
Prekal lende hin tosara akor, sar hin baro kaľipen, on pes ľikeren la daraha, so hin rači. 
Le nalačhen lela het o paňi, lengri phuv, so len hin, hiňi prekošľi, vašoda imar na džana te kerel buči andre peskre viňici. 
Avke sar o jiv našľol andro tačipen the šukiben, avke o binošna našľona andro Šeol. 
Lengre daja pre lende bisterena, o kirme pre lende mulatinena; a imar ňiko peske pre lende na leperela. O nalačhe kirňona sar o stromos, so peľa tele! 
Na sas lačhe ke odi džuvľi, sava našťi el čhave a našťi ločhol, a aňi la vdovake na presikade ňisavo lačhipen. 
Ale o Del peskra zoraha zňičinela le zorale manušen; sar ov ušťela, ňikas lendar na ela istota, hoj dživena. 
O Del lenge domukel, hoj pes te šunen, hoj hine andro smirom, ale leskre jakha pozorinen pre lengre droma. 
Ča pro sikra hine hazdle upre a paľis imar nane: Šučona avri sar e kvitka a merena; ena čhinde tele sar o klasi. 
Či oda nane avke? Ko šaj phenel, hoj klaminav a na vakerav čačipen?“