Žalmi. 35. Le Davidoskro žalmos. RAJEJA, vesekedin tut olenca, ko pes manca vesekedinen, mar tut olenca, ko pes manca maren! Le o baro šťitos the o pancjeris! Ušťi a pomožin mange! Hazde upre e kopija the o tover pre ola, ko pre ma džan! Phen mange: „Me som tiro spaseňje.“ Mi ladžan pes a mi en pokorimen ola, ko man kamen te murdarel. Mi visaren pes pale ladžaha ola, ko mange gondoľinen te kerel o nalačho. Sar o phus andre balvaj, avke len o aňjelos le RAJESKRO mi roztradel! Mi el lengro drom kalo the šľiskaco, sar o aňjelos le RAJESKRO pal lende denašela! Bo na sas vaš soske, ale nacirdle mange e sita; vaš ňisoske mange kopaľinde e chev. Mi avel pre lende jekhvareste e pohroma! Mi chuden pes korkore andre sita, so prekal ma garude, mi peren andre odi chev a mi en zňičimen! Akor miri duša radisaľola andro RAJ, a thovava baripen andre leskro spaseňje. Andral calo jilo phenava: „RAJEJA, ko hin, sar sal tu? Tu zachraňines le slabe manušes le zoralestar, le čores the le slabes olestar, ko les trapinel.“ Aven pre ma o falošna švedki a phučen mandar oda, pal soste aňi na džanav. Vaš o lačho mange den pale o nalačho a hin man žaľa, bo som omuklo. Ale sar on sas nasvale, me man urďom andro gada le gonestar a pokorinavas man andro postos. Keravas tele o šero a modľinavas man vaš lenge, avke sar te man modľinďomas vaš o prijaťeľis abo vaš o phral. Rovavas avke, sar te runďomas pal e daj, a mukavas tele o šero pharipnastar. Ale sar me peľom, on pes zgele a radisaľonas mange. O bitanga, saven na prindžaravas, zgele pes pre mande, hoj mandar te asan, marenas man a na preačhenas. Asanas peske mandar avke sar o bijedevleskre a denas pre ma avri o danda. RAJEJA, dži kana pre oda dikheha? Zachraňin man, hoj man te na zňičinen! Le miro dživipen avri kale ľevendar! Akor, sar pes zdžana but tire manuša, paľikerava tuke maškar lende; lašarava tut anglo but nipi. Te na mange radisaľon mire falošna ňeprijaťeľa, te na peske keren jakhenca ola, ko man hijaba našťi avri ačhen! Lengre lava na anen o smirom, ale rozľidžan o klamišagos pre ola, ko dživen andro smirom. Bares phundraven peskro muj pre mande a phenen: „Avke tuke kampel! Pre amare jakha dikhľam, so kerďal!“ RAJEJA, tu oda dikhľal. Ma av čhit! Rajeja, ma av mandar dur! Ušťi, zaačh man, Devla miro! Ruš vaš ma, ó Adonaj! Sudzin man pal tiro spravodľišagos, RAJEJA! Devla miro, ma domuk, hoj mandar te asan! Te na peske gondoľinen: „Avke leske kampel! Kada kamahas!“ Te na phenen: „Chaľam les tele!“ Mi ladžan pes a mi ľoľon avri savore, ko radisaľon mire pharipnaske. Mi en urde andre ladž a teledikhle ola, ko pes pre ma ľidžan upre. Mi thoven baripen a mi radisaľon ola, ko kamen, hoj pes te sikavel miro čačipen. Mi phenen furt: „Baro hin o RAJ, savo kamel, hoj leskre služobňikoske te džal sa mištes!“ Miri čhib vakerela pal tiro spravodľišagos a pal tiri chvala calo džives.