Žalmi.
58.
Oleske, ko ľidžal o bašaviben pro giľavipen: „Ma zňičin!“ O michtam le Davidoskro. 
Vodcale, čačes vakeren o čačipen? Sudzinen le manušen jednakones? 
Na! Bo tumare jilenca gondoľinen pro nalačhipen a tumare vastenca anen o maribena pre phuv! 
Soča o nalačhe manuša avle pro svetos, odgele pre aver drom; bludzinen, kanastar uľile, a klaminen. 
Hin andre lende jedos sar andro sapa; hine sar e kašuki kobra, savi peske phandel o kana, 
hoj te na šunel o hangos le zaklinačiskro, le vražňikoskro, so džanel te čarinel. 
Devla, mar lenge avri o danda andral o muj! Rozmar o piski ole ľevenge, RAJEJA! 
Mi našľon sar o rozčhido paňi! Sar nacirdena o luki te ľivinel, mi peren lenge tele o šipi! 
Mi en sar o šľimakos, so rozdžal, sar o čhavoro, so uľol mulo a šoha na dikhel o kham! 
E zoraľi balvaj mi lel het o koľaka telal o pira sigeder, sar roztačona, či ena zelena abo šuke. 
O spravodľivo radisaľola, sar dikhela e pomsta, sar peske močinela o pindre andro rat le nalačhe manušeskro. 
Akor o manuša phenena: „Hin čačo, hoj o spravodľivo chudela e odmena. Čačes hin Del, so sudzinel pre phuv.“