Prislovja.
24.
Ma zavidzin le nalačhe manušenge a ma kam lenca te avel, 
bo le jileha gondoľinen pro mariben a le vuštenca vakeren, sar te dukhavel avren. 
La goďaha pes ačhavel o kher a le achaľuvipnaha pes zoraľarel 
a le prindžaripnaha pherďon o komori savore vzacne the šukar barvaľipnaha. 
Feder hin te el goďaver, sar te el zoralo, o avrisikado manuš hino bareder sar o zoralo murš, 
bo le goďaver radenca ľidžaha o mariben a e zachrana hiňi andro but radci. 
O goďaveripen hin igen učo le dilineske; sar pes zdžan o manuša, nane les ňič lačho te phenel. 
Oles, ko gondoľinel, sar te kerel o nalačhipen, vičinena bitangos; 
o gondoľišagos le nagoďavereskro hin binos; le manušenge džungľol oda, ko asal savore lačhipnastar. 
Te slabisaľos andre oda džives, sar pre tu avel o pharipen, akor sal čačes igen slabo! 
Zachraňin olen, kas načačipnaha ľidžan pro meriben, a the olen, kas cirden te murdarel. 
Te pheneha: „Amen olestar na džanahas,“ či oda, ko prindžarel o jile, oleske na achaľol? A či oda, ko stražinel tiro dživipen, olestar na džanel? Ov počinela le manušeske pal oda, sar kerelas. 
Cha, čhavo miro, o medos, bo hino lačho: Ajso gulo sar o medos andre tiro muj 
avke hin the o goďaveripen tira dušake. Te les arakhľal, aveha bachtalo andro dživipen, so tut užarel, a oda, pre soste tut zmukes, na ela hijaba. 
Ma av sar o nalačho manuš, ko kamel te rozmarel le čačipnaskereske o kher; ma musar oda than, kaj bešel. 
Se kajte o čačipnaskro eftavar perela, the avke pale ušťela, ale sar avel o nalačhipen pro bijedevleskre, hine zňičimen. 
Ma radisaľuv, te tiro ňeprijaťeľis perela; te leske poddžala o pindro, ma thov baripen andro jilo, 
bo te oda o RAJ dikhela, na ela leske pre dzeka a visarela lestar peskri choľi. 
Le nalačhe manušenca tut ma trapin, aňi lenge ma zavidzin. 
Se le nalačhe manušes na užarel ňič lačho, a e lampa olengri, ko dživen bi o Del, murdaľola andre. 
Čhavo miro, dara tut le Devlestar the le kraľistar, a ma ľiker tut olenca, ko pre lende džan, 
bo jekhvareste šaj ena zňičimen. Ko džanel, savi pohroma pre lende o Del vaj o kraľis šaj mukel? 
The kala lava phende o goďaver manuša: Nane mištes te chudel paš varekaste, sar sudzines: 
O manuša košena ajses, ko phenela le nalačhe manušeske: „Na kerďal ňič nalačho,“ a o narodi les odsudzinena, 
ale olenge, ko les pokarhinena, džala mištes a bešela pre lende o baro požehnaňje. 
Te odphenes čačipnaha, oda hin avke, sar te pes čumidlehas o prijaťeľa. 
Ker tuke ešeb tiri buči avral, pripravin tuke tire maľi a paľis tuke ačhaveha o kher. 
Ma svedčin pre aver dženo, te tut nane soske, a ma klamin tire vuštenca. 
Ma phen: „Avke sar kerďa ov mange, kerava the me leske! Sakoneske dava pale oda nalačho, so mange kerďa!“ 
Predžavas pašal e maľa le leňive muršeskri the pašal e viňica oleskri, ko nane goďaver. 
A dikh, savoro sas zabarardo le koľakenca, e phuv sas učharďi andre la pokrivaha a o baruno muros, so džalas pašal, sas telečhido. 
A me sar pre oda dikhavas, iľom mange oda andro jilo a sikľiľom olestar kada: 
Te tuke phenes: „Mek sikra mange sovav, mek sikra mange pašľuvav, sikra mange prethovav o vasta a odpočovinav mange,“ 
akor jekhvareste pre tu avela o čoripen sar o zbujňikos the e bokh sar o vizbrojimen murš.