Izajaš.
56.
Kada phenel o RAJ: „Doľikeren o čačipen pro sudos a dživen spravodľišagoha, bo pašes hin miro spaseňje, imar avel, a miro spravodľišagos pes maj sikavela. 
Bachtalo hin oda, ko avke dživel, o manuš, ko pes olestar ľikerel, oda, ko doľikerel o šabat a na meľarel les andre; a del peske pozoris pre peskro vast, hoj te na kerel ňič nalačho.“ 
Te na phenel o cudzincos, savo pes prithoďa paš o RAJ: „O RAJ man čhivela avri peskre manušendar.“ A o eunuchos te na phenel: „Me som ča šuko stromos.“ 
Bo kada phenel o RAJ: „Le eunuchen, save doľikeren mire šabati, save peske kiden avri te kerel oda, so hin mange pre dzeka, a ľikeren pes mira zmluvatar, 
olen dava andre miro Chramos the maškar leskre muri o pomňikos the o nav, pre savo pes leperela buter sar pro nav olengro, kas hin čhave the čhaja. Dava len večno nav, pre savo pes šoha na bisterela. 
A ole cudzincen, save pes prithoven paš o RAJ, hoj leske te služinen, te kamen le RAJESKRO nav a te ačhen leskre služobňika, savoren, ko doľikeren o šabat, na meľaren les andre, a ľikeren pes mira zmluvatar, 
olen ľidžava pre miro sveto verchos. Kerava, hoj te radisaľon andre miro kher pro modľitbi, a prilava lengre obeti, so obetinena pre miro oltaris. Se miro kher pes vičinela kher pro modľitbi prekal savore narodi.“ 
O RAJ, o Adonaj, savo skidel upre le avritradle manušen andral o Izrael, phenel: „Skidava upre mek the avre manušen paš ola manuša, so imar sas skidle upre.“ 
Aven, savore džviri pal e maľa! Aven te chal, savore džviri andral o veša! 
Le Izraeloskre stražňika hine kore, savore hine bi e goďi; savore hine ňema rikone, so našťi bašon; pašľon peske, džan sune a igen rado soven. 
Hine rikone, so but kamen te chal a našťi dočaľon; hine pasťjera, so na achaľon ňisoske. Sako peske dživel, sar kamel, savorenge džal ča pal lengro ziskos. 
„Aven,“ phenen peske, „džav te anel mol! Mačuvaha peske le zorale pijibnastar! A tajsa ela avke sar adadžives abo mek sikra feder.“