Habakuk.
2.
Džava te stražinel andre miri veža, ačhavava man, hoj te pozorinav, a rozdikhava man, hoj te šunav, sar mange odphenela pre oda, pre soste man sťažinav. 
O RAJ mange odphenďa: „Pisin mištes kada viďeňje pro tabli, hoj pes te del lokes te pregenel. 
Bo kada viďeňje pes ačhela andre oda časos, so hin pre oda dino; ačhela pes sig a na ela falošno. Kajte pes dičhola, hoj pes mek na ačhel, užar pre leste, bo čačes pes ačhela a na avela nasig. 
O čačipnaskro dživela le pačabnastar, ale oda, ko pes ľidžal upre andro jilo, merela, 
he, e mol les zradzinela. Kajso manuš hino barikano a šoha les nane smirom. Kamel furt buter avke sar o Šeol a nane les šoha dos avke sar le meriben, skidel ke peste savore naroden a zalel savore manušen. 
Či ola savore lestar na asana a na kerena pal leste o pherasune bajki? Či na phenena: ‚Vigos oleske, ko peske skidel o čorde veci a barvaľol pro interesa!‘ Dži kana mek? 
Či na avena jekhvareste pre tute ola, kas diňal kečeň? Či na ušťena pre tute a na kerena, hoj te izdras daratar? Avke paľis on tut občorarena. 
Tu občorarehas pherdo naroden, vašoda ola, ko ačhile te dživel, občorarena tut. Bo tu čhivehas avri le manušengro rat; zňičinehas o phuva the o fori savore lengre manušenca. 
Vigos oleske, ko ačhavel peskro kher le nalačhe ziskostar, a peskro hňizdos peske kerel učes, hoj pes te chraňinel le nalačhipnastar! 
Kamehas te zňičinel but naroden, ale oleha ča kerďal ladž tira famelijake a korkoro zňičinďal tiri duša. 
Mek the o bar andral o muros pre tu svedčinela a o kaštuno hranolos phenela tiš oda. 
Vigos oleske, ko o foros ačhavel le rateha a le nalačhipnaha thovel o zakladi. 
O Nekzoraleder RAJ diňa, hoj o narodi pes zbitočňe te trapinen a oda, so budinen, te džal pre jag. 
Bo o prindžaripen pal le RAJESKRI slava pherarela e phuv, avke sar o paňa pheraren o mori. 
Vigos tuke, so des te pijel tire susedas a so čhives andre kuči tiri choľi a mačares len vašoda, hoj len te dikhes langen andre ladž. 
Ale akana tut pherarela e ladž, a na e slava. Pi tu, hoj pes te sikavel tiro langipen! E kuči andral o čačo vast le RAJESKRO ela avričhiďi pre tute a e ladž zaučharela tiri slava. 
O mariben, so kerďal andro Libanon, avela pre tu; o džviri, saven zňičinehas, akana daravena avri tut. Bo tu čhorehas avri le manušengro rat zňičinehas o phuva the o fori savore lengre manušenca. 
Savi chasna hin la modlatar, sava rezinďa avri o majstros? Abo pre soste hin lačhi e trastuňi modla, so tut klaminel? Bo oda, ko la kerďa, pes zmukel pre oda, so stvorinďa; kerel o modli, save našťi vakeren. 
Vigos oleske, ko phenel le kašteske: ‚Obdživ!‘ a le ňeme bareske: ‚Ušťi upre!‘ Či tut šaj on vareso sikaven? Se dikh, hine obthode le somnakaha the le rupoha, no nane andre lende ňisavo dichos. 
O RAJ hino andre peskro sveto Chramos. Calo svetos angle leste mi el čhit!“