Luka. 18. Tegani o Isus vaćerđa ple učenikonenđe priča te sikaj len sar stalno valjani te molinen pe bizo te odustajinen. Vaćerđa: “Inele nesavo sudija ani jekh diz. Na darandilo e Devlestar hem na ačhilo lese đi o manuša. A inele hem nesavi udovica ani adaja diz. Oj stalno avela ine koro leste hem molini le: ‘De man pravda anglo okova kova tužini man!’ Ov jekh vreme na manglja te pomožini laće. Ali kad nakhlo nesavo vreme, phenđa korkoro pese: ‘Iako na darava e Devlestar hem na ačhilo maje đi o manuša, ka dav pravda akala udovicaće, adalese so but puti avela kora mande, i te na avel više te dosadini man!’” Tegani o Gospod o Isus phenđa: “Razmislinen adalestar so phenđa o nepravedno sudija! O Devel li naka del pravda ple birimenđe kola rat hem dive molinena le? Ov li ka ačhaj len te adžićeren? Vaćerava tumenđe, ka del len pravda sigate. Ali kad me, o Čhavo e manušesoro, ka irinav ki phuv, ka arakhav li manušen kolen isi esavki vera?” Tegani o Isus vaćerđa akaja priča okolenđe kola mislinde dai pravedna, a averen dikhle sar po tikoren pumendar: “Duj manuša džele ko Hram te molinen pe: jekh fariseji, a o dujto cariniko. O fariseji, terdindoj, molinđa pestar: ‘Devla, hvala će so na injum sar avera manuša: čora, nepravedna, preljubnici ili sar akava cariniko. Postinava duj puti ano kurko; dava će dešto kotor oto sa so priminava.’ A o cariniko, terdindoj odural, na manglja ni te dikhel nakoro nebo, nego khuvela pe ine ko gruđa te mothoj pli tuga hem vaćeri: ‘Devla, ov milosno maje, e grešnikose!’ Vaćerava tumenđe: akava cariniko irinđa pe čhere opravdime anglo Devel, a na o fariseji! Adalese so ko pes povazdela, ka ovel peravdo; a ko ponizini pe ka ovel povazdime.” O manuša anena ine anglo Isus pumare tikore čhavoren te čhivel ple vasta upro lende hem te blagoslovini len. I kad o učenici dikhle adava, vaćerena lenđe ine te na ćeren adava. Ali o Isus vičinđa len angla peste vaćerindoj e učenikonenđe: “Muken e čhavoren te aven kora mande hem ma braninen lenđe, adalese so esavkenđe pripadini o carstvo e Devlesoro! Čače vaćerava tumenđe, ko na primini o carstvo e Devlesoro sar adala čhavore, naka đerdini ano leste.” I nesavo šerutno e jevrejengoro pučlja e Isuse: “Učitelju šukareja, so valjani te ćerav te dobinav o večno dživdipe?” A o Isus phenđa lese: “Sose vičineja man šukareja? Samoi o Devel šukar. O naredbe e Devlesere džane: ‘Ma ćer preljuba!’, ‘Ma mudar!’, ‘Ma čor!’, ‘Ma svedočin hovavne!’, ‘Poštujin te dade hem te daja!’” Tegani o šerutno phenđa: “Sa adava ićerava pana taro tikoripe.” Ko adava, o Isus phenđa lese: “Pana jekh ačhola tut te ćere: biknin sa so isi tut, a o love de e čororenđe i ka ovel tut barvalipe ano nebo. Tegani ava hem phir pala mande.” A ov kad šunđa adava, rastužisalo adalese so na manglja te biknel plo baro barvalipe. A kad dikhlja le o Isus sar rastužisalo, phenđa: “Kobori pharo e barvalenđe te đerdinen ko carstvo e Devlesoro! Po lokhei e kamilaće te nakhel maškaro kan e suvjakoro nego e barvalese te đerdini ko carstvo e Devlesoro.” A o manuša kola šunde adava, phende: “Kova onda šaj te ovel spasime?” A o Isus phenđa lenđe: “So nane moguće e manušenđe, mogućei e Devlese.” O Petar phenđa: “Ače, amen sa ačhavđam te dža pala tute.” A o Isus phenđa lenđe, e učenikonenđe: “Čače vaćerava tumenđe, đijekh kova ačhavđa plo čher, ili e romnja, ili e phraljen, ili e dade hem e daja, ili e čhaven zbog o carstvo e Devlesoro, ka primini po više ko akava sveto adalestar so ačhavđa hem ka primini o večno dživdipe ko sveto savo avela.” O Isus cidinđa pe e dešuduje apostolencar ki strana hem phenđa lenđe: “Ače, džaja nakoro Jerusalim. Adari ka ovel sa adava so o proroci pisinde ko Sveto lil mandar, e Manušesere Čhavestar. Ka den man ko manuša kola nane Jevreja. On ka maren muj mancar, ka vređinen man hem ka čhungaren man. Ka šibinen man hem ka mudaren man, ali o trito dive ka uštav taro mule.” O učenici na halile ništa adalestar so o Isus vaćerđa lenđe. O značenje adale lafengoro inele garavdo olendar i na džande sostar o Isus vaćeri. Kad o Isus alo paše uzali diz Jerihon, uzalo drom bešela ine nesavo kororo manuš hem prosini. Kad o kororo manuš šunđa sar o narodo nakhela, raspučlja pe soi adava. I phende lese so o Isus o Nazarećanin nakhela. Tegani o kororo vičinđa: “Isuse, Čhaveja Davidesereja, smilujin tut maje!” A o manuša kola phirde anglo Isus vičinde upro leste te traini, ali ov pana po zorale vičinđa: “Čhaveja Davidesereja, smilujin tut maje!” Tegani o Isus terdino hem naredinđa te anen e korore anglo leste. I kad ande le, o Isus pučlja le: “So mangeja te ćerav će?” A o kororo phenđa: “Gospode, mangava te dikhav.” I o Isus phenđa lese: “Dikh! Sasljardo injan adalese so verujinđan.” I otojekhvar o kororo šaj ine te dikhel hem phirđa palo Isus slavindoj e Devle. I sa o manuša kola dikhle adava so ulo zahvalinde e Devlese.