1 Noco̱ꞌ nu̱ꞌ níꞌ man Jesucristó, ne̱ se̱ caꞌmii ne̱ ꞌu̱nj rihaan nij soj maꞌ. ꞌO̱ se ya̱nj Nimán Diose̱ ga̱ ꞌu̱nj, ne̱ maꞌa̱n Nimán Diose̱ cataj rihanj se vaa nana̱ ya̱ caꞌmij á. 2-3 Dan me se ina̱nj nanó ndoꞌo raj cheꞌé nij tuvij nij yuvii̱ israelitá, ne̱ me raj nayo̱nj rihaan nij soꞌ, ne̱ nda̱a caꞌnéé nimanj quina̱j ma̱ꞌanj rihaan sayuun, quiꞌya̱j Diose̱, ne̱ yoꞌo̱ naca̱j Diose̱ man nij soꞌ rihaan sayuun quira̱nꞌ nij soꞌ, ne̱ caꞌnéé nimanj ta̱náj Jesucristó manj, ne̱ naca̱j Jesucristó man nij soꞌ a. 4 Dan me se yuvii̱ israelitá me nij soꞌ, ne̱ gu̱un taꞌni̱j Diose̱ man nij soꞌ, rá Diose̱ á. Queneꞌen nij soꞌ se vaa chuguu̱n ndoꞌo Diose̱ ga̱a canicunꞌ maꞌa̱n Diose̱ ga̱ nij soꞌ ga̱a naá, ne̱ cataj xnaꞌanj Diose̱ rihaan nij soꞌ da̱j quiꞌya̱j Diose̱ cheꞌé nij soꞌ, ne̱ cataj xnaꞌanj Diose̱ rihaan nij soꞌ da̱j quiꞌya̱j maꞌa̱n nij soꞌ a. Tucuꞌyón Diose̱ man nij soꞌ da̱j quiꞌya̱j nij soꞌ ga̱a naꞌvíj nij soꞌ rihaan Diose̱, ne̱ cataj Diose̱ rihaan nij soꞌ se vaa ya̱ caꞌne̱j Diose̱ ꞌo̱ síí ti̱nanii man nij soꞌ rihaan sayuun a. 5 Xi̱i nij yuvii̱ israelitá me nij síí ma̱n ga̱a naá síí cuꞌna̱j Abraham do̱ꞌ, síí cuꞌna̱j Isaac do̱ꞌ, síí cuꞌna̱j Jacob do̱ꞌ a. Yoꞌo̱ tuviꞌ nij soꞌ me Jesucristó síí caꞌnéé Diose̱ ti̱nanii man yuvii̱ rihaan sayuun, ne̱ Jesucristó me se Diose̱ me soꞌ, ne̱ uun chij soꞌ rihaan cunuda̱nj a. Veꞌé caꞌmi̱i̱ níꞌ cheꞌé soꞌ nu̱ꞌ cavii nu̱ꞌ caꞌanj ei. Veé da̱nj ga̱a̱ ya̱ ei.

6 Dan me se ga̱a naá cataj Diose̱ se vaa ya̱ canoco̱ꞌ nij yuvii̱ israelitá man soꞌ nu̱ꞌ cavii nu̱ꞌ caꞌanj, ne̱ me cheꞌé ne nocoꞌ nij yuvii̱ israelitá man Diose̱ cuano̱, rá soj ga̱. ꞌO̱ se quisi̱j ya̱ nda̱a vaa caꞌmii Diose̱, tza̱j ne̱ ne nari̱i̱ ya̱ Diose̱ man cunuda̱nj nij yuvii̱ israelitá maꞌ. Nuveé ya̱ ya̱ yuvii̱ israelitá me cunuda̱nj nij soꞌ rihaan Diose̱ maꞌ. 7 Abraham síí cayáán ga̱a naá roꞌ, do̱j taꞌníí taꞌnij siꞌno̱ soꞌ guun taꞌníí Diose̱, ne̱ dan me se cataj danj Diose̱ se vaa o̱rúnꞌ nij taꞌníí taꞌnij siꞌno̱ síí cuꞌna̱j Isaac me ya̱ ya̱ taꞌníí taꞌnij siꞌno̱ síí cuꞌna̱j Abraham rihaan Diose̱ á. Da̱nj caꞌmii Diose̱ rihaan síí cuꞌna̱j Abraham ga̱a naá a. 8 Dan me se cataj Diose̱ se vaa se̱ guun taꞌni̱j Diose̱ man cunuda̱nj nij taꞌníí taꞌnij siꞌno̱ síí cuꞌna̱j Abraham maꞌ. Ma̱a̱n se taꞌa̱j nij soꞌ narii Diose̱, ne̱ ina̱nj cheꞌé nij síí narii Diose̱ caꞌmii Diose̱, ga̱a cataꞌ tuꞌva Diose̱ se vaa ya̱ canoco̱ꞌ nij soꞌ man soꞌ a. 9 Dan me se ga̱a ataa caꞌnga̱a̱ síí cuꞌna̱j Isaac síí narii Diose̱ man, ne̱ caꞌmii Diose̱ cheꞌé soꞌ, cataj Diose̱ se vaa nasi̱j ꞌo̱ yoꞌ, ga̱a ne̱ caꞌna̱ꞌ uún Diose̱ rihaan Abraham, ne̱ ya̱ ga̱a̱ ꞌo̱ taꞌnij sno̱ꞌo chana̱ cuꞌna̱j Sara a. Ne̱ sno̱ꞌo cunii yoꞌ roꞌ, me Isaac a. Da̱nj cataj Diose̱ rihaan Abraham a.

10 Ne̱ vaa chana̱ cuꞌna̱j Rebeca uún, ne̱ cotoj noꞌ ga̱ o̱rúnꞌ nica̱ noꞌ síí cuꞌna̱j Isaac, ne̱ nariꞌ noꞌ nda̱a neꞌej cuaté nu̱u̱ rque noꞌ a. 11-12 Ga̱a ataa caꞌnga̱a̱ neꞌej, ne̱ cataj xnaꞌanj Diose̱ rihaan noꞌ se vaa quiꞌya̱j suun neꞌej ta̱j ya̱a̱n caꞌnga̱a̱ rihaan neꞌej noco̱ꞌ xco̱, cataj Diose̱ a. ꞌO̱ se ataa caꞌnga̱a̱ neꞌej, ne̱ taj a̱ ꞌó ro̱j soꞌ quiꞌyaj sa̱ꞌ do̱ꞌ, quiꞌyaj chiꞌi̱i̱ do̱ꞌ maꞌ. Taj se sa̱ꞌ quiꞌyaj síí gu̱un chij rihaan tinúú, ne̱ taj cacunꞌ tumé síí quiꞌya̱j suun cheꞌé tinúú maꞌ. Ma̱a̱n se ina̱nj da̱nj quiꞌyaj Diose̱ narii Diose̱ man yoꞌo̱ soꞌ gu̱un chij soꞌ rihaan tinúú soꞌ, cheꞌé rej a̱j guun rá Diose̱ da̱j ga̱a̱ suun ca̱ta̱ ꞌo̱ ꞌo̱ soꞌ rihaan Diose̱ na̱nj ei. 13 Dan me se taj danj Diose̱ se vaa cunuu ꞌe̱e̱ rá Diose̱ neꞌen Diose̱ man nij tuvi̱ꞌ síí cuꞌna̱j Jacob síí noco̱ꞌ xco̱, tza̱j ne̱ quiriꞌ nij tuvi̱ꞌ síí cuꞌna̱j Esaú rihaan Diose̱, taj danj Diose̱ ado̱nj.

14 Dan me se nij quiꞌyaj Diose̱ rihaan síí cuꞌna̱j Esaú, rá soj naꞌ. Taj a̱ doj maꞌ. 15 ꞌO̱ se ga̱a naá caꞌmii Diose̱ rihaan síí cuꞌna̱j Moisés, cataj Diose̱ a:

―No̱ xcúún ꞌu̱nj ga̱a̱ ꞌe̱e̱ rá ꞌu̱nj neꞌén ꞌu̱nj na̱j guun yuvii̱ a. ―Da̱nj caꞌmii Diose̱ rihaan Moisés ga̱a naá a.

16 Dan me se caꞌve̱e se daj a̱ me rá yuvii̱, caꞌve̱e se daj a̱ quiꞌya̱j yuvii̱, tza̱j ne̱ se̱ caꞌvee quiꞌya̱j nij yuvii̱ se vaa me rá maꞌa̱n nij yuvii̱ maꞌ. O̱rúnꞌ Diose̱ me síí cata̱j me síí cunu̱u ꞌe̱e̱ rá soꞌ man ado̱nj.

17 Ne̱ rihaan danj Diose̱ nó nana̱ caꞌmii Diose̱ rihaan síí cuꞌna̱j Faraón ga̱a cataj Diose̱:

―Guún so̱ꞌ síí nica̱j suun, quiꞌyáj, ga̱a ne̱ queneꞌe̱n yuvii̱ da̱j qui̱ránꞌ so̱ꞌ, qui̱ꞌyáj, ne̱ xca̱j nij yuvii̱ cuentá se vaa Diose̱ síí nucua̱j mej a. ―Na̱nj cataj Diose̱ rihaan síí cuꞌna̱j Faraón ga̱a naá a.

18 Dan me se neꞌen níꞌ se vaa sese me rá Diose̱ cunu̱u ꞌe̱e̱ rá Diose̱ man ꞌo̱ soꞌ, ne̱ cunu̱u ꞌe̱e̱ rá Diose̱ man soꞌ, ne̱ sese me rá Diose̱ gu̱un nichra̱j rá ꞌo̱ soꞌ, ne̱ gu̱un nichra̱j rá soꞌ, quiꞌya̱j uún Diose̱ a.

19 Vaa yuvii̱ cata̱j: “Cheꞌé dan, me cheꞌé utaꞌ Diose̱ cacunꞌ xráá yuvii̱ ga̱. ꞌO̱ se ina̱nj se me rá Diose̱ quiꞌya̱j níꞌ ꞌyaj níꞌ á”. Da̱nj cata̱j taꞌa̱j yuvii̱ a. 20 Tza̱j ne̱ ne nó xcúún níꞌ cata̱j níꞌ se vaa ne nó xcúún Diose̱ quiꞌya̱j soꞌ nda̱a vaa ꞌyaj soꞌ maꞌ. ꞌO̱ se Diose̱ me síí quiꞌyaj man níꞌ, ne̱ ne nó xcúún níꞌ cachi̱nj naꞌa̱nj níꞌ man Diose̱ me cheꞌé cavii nij taꞌa̱j níꞌ maꞌ. 21 Dan me se síí ꞌyaj xruj me se do̱j yoꞌóó niquii ga̱a̱ rihaan soꞌ, ga̱a ne̱ caꞌve̱e quiꞌya̱j soꞌ xruj a. Do̱j yoꞌóó niquii ni̱caj soꞌ quiꞌya̱j soꞌ xruj veꞌé ndoꞌo vaa, ga̱a ne̱ doj yoꞌóó niquii ni̱caj soꞌ quiꞌya̱j soꞌ xruj nij doj a. Caꞌve̱e quiꞌya̱j soꞌ da̱j me rá maꞌa̱n soꞌ á. 22 Ne̱ ase vaa ꞌyaj síí ꞌyaj xruj roꞌ, da̱nj vaa ꞌyaj Diose̱, ne̱ dan me se quiriꞌ ndoꞌo taꞌa̱j yuvii̱ quiꞌyaj Diose̱, ne̱ vaa güii caꞌa̱nj nij soꞌ rihaan yaꞌan a. Uun yuva̱a̱ Diose̱ man nij soꞌ cheꞌé cacunꞌ ꞌyaj nij soꞌ, ne̱ me rá Diose̱ caxri̱i̱ yuva̱a̱ Diose̱ man nij soꞌ, ne̱ me rá Diose̱ ti̱haa̱n Diose̱ se vaa nucua̱j ndoꞌo Diose̱, tza̱j ne̱ aráj xꞌnaa uxrá Diose̱ niꞌya̱j Diose̱ man nij yuvii̱, 23 cheꞌé rej guun rá Diose̱ ti̱haa̱n Diose̱ rihaan nij yuvii̱ nu̱ꞌ nda̱a vaa quiꞌya̱j soꞌ cheꞌé yoꞌó nij yuvii̱, ne̱ yoꞌó nij soꞌ me se a̱j guun rá Diose̱ se vaa gu̱un chij nij soꞌ ga̱ soꞌ, ne̱ cheꞌé dan cunu̱u ꞌe̱e̱ rá soꞌ man nij soꞌ, ga̱a ne̱ xca̱j cunuda̱nj nij yuvii̱ cuentá se vaa síí uun chij sa̱ꞌ ndoꞌo me Diose̱ ei. 24 Maꞌa̱n níꞌ me nij yuvii̱ gu̱un chij ga̱ Diose̱, ne̱ dan me se taꞌa̱j níꞌ me yuvii̱ israelitá, ne̱ yoꞌó taꞌa̱j níꞌ me yuvii̱ yaníj, tza̱j ne̱ canacúún Diose̱ man ꞌo̱ ꞌo̱ níꞌ gu̱un chij níꞌ ga̱ soꞌ ado̱nj.

25 Ase vaa nana̱ aꞌmij nihánj roꞌ, da̱nj vaa nana̱ caꞌmii Diose̱ ga̱a naá nana̱ cachrón síí cuꞌna̱j Oseas rihaan yanj a. Dan me se cataj Diose̱ a:

―Yuvii̱ ne nocoꞌ manj me se ne ꞌe̱e̱ raj man nij soꞌ maꞌ. Tza̱j ne̱ vaa güii gu̱un nij soꞌ tuvij, ne̱ vaa güii cunu̱u ꞌe̱e̱ raj man nij soꞌ ado̱nj. 26 Dan me se ma̱a̱n rej nicu̱nꞌ ꞌu̱nj ga̱a cataj ꞌu̱nj se vaa nuveé tu̱víꞌ ꞌu̱nj me nij yuvii̱ roꞌ, ma̱a̱n dan ca̱nicúnꞌ ꞌu̱nj cata̱j ꞌu̱nj se vaa taꞌni̱j ma̱ꞌanj me nij soꞌ a. ꞌO̱ se Diose̱ vaa iꞌna̱ꞌ mej ado̱nj. ―Da̱nj caꞌmii Diose̱ ga̱a naá a.

27 Ne̱ nucua̱j caꞌmii síí cuꞌna̱j Isaías ga̱a naá cheꞌé nij yuvii̱ israelitá a. Cataj soꞌ:

―Caꞌve̱e se gu̱un queꞌe̱e̱ uxrá nij síí israelitá, ne̱ nda̱a ase uun ráꞌ neꞌénꞌ yoꞌóó chru̱u̱ na̱j tuꞌva na yaꞌa̱nj gu̱un ráꞌ que̱neꞌénꞌ man nij tuvi̱ꞌ nij soꞌ, tza̱j ne̱ taj queꞌe̱e̱ nij soꞌ cavi̱i̱ sa̱ꞌ maꞌ. ꞌO̱ se do̱j tuviꞌ nij soꞌ cavi̱i̱ sa̱ꞌ na̱nj ado̱nj. 28 Orá leꞌe̱j nii quiꞌya̱j suun Diose̱ nu̱ꞌ suun vaa rihaan soꞌ caꞌne̱ꞌ soꞌ cacunꞌ cheꞌé nu̱ꞌ yuvii̱ ma̱n rihaan chumii̱ ado̱nj. ―Da̱nj caꞌmii síí cuꞌna̱j Isaías a. 29 Veé dan caꞌmii uún síí cuꞌna̱j Isaías cheꞌé nij yuvii̱ israelitá, ne̱ cataj uún soꞌ― Guun nucua̱j ndoꞌo Diose̱ guun chij Diose̱ á. Ne̱ níꞌ me se aviꞌ níꞌ cheꞌé cacunꞌ tumé níꞌ, tza̱j ne̱ ti̱nanii Diose̱ man do̱j tuviꞌ níꞌ si̱j israelitá rihaan sayuun a. Sese taj tuviꞌ níꞌ quinani̱i̱ rihaan sayuun, ne̱ cavi̱ꞌ cunuda̱nj nij yuvii̱ ma̱n chiháán níꞌ, ne̱ quinavi̱j chiháán níꞌ, ne̱ ase vaa navij chumanꞌ Sodoma do̱ꞌ, ase vaa navij chumanꞌ Gomorra do̱ꞌ, da̱nj ga̱a̱ quinavi̱j chiháán níꞌ na̱nj ado̱nj. ―Veé da̱nj caꞌmii síí cuꞌna̱j Isaías cheꞌé nij yuvii̱ israelitá ga̱a naá a.

30 Xca̱j níꞌ cuentá da̱j quiꞌyaj nij yuvii̱ israelitá do̱ꞌ, da̱j quiꞌyaj nij yuvii̱ yaníj do̱ꞌ, rihaan Diose̱ á. Dan me se nuveé yuvi̱i̱ israelitá me nij yuvii̱ yaníj, ne̱ ne gu̱un rá nij soꞌ quiꞌya̱j suun nij soꞌ yan cunu̱u sa̱ꞌ maꞌa̱n nij soꞌ rihaan Diose̱, tza̱j ne̱ taꞌa̱j nij soꞌ me síí amán rá niꞌya̱j man Diose̱, ne̱ cheꞌé dan ꞌo̱ cunuu sa̱ꞌ nij soꞌ rihaan Diose̱ ei. 31 Ino̱ quiꞌyaj queꞌe̱e̱ nij yuvii̱ israelitá a. Dan me se quiꞌyaj suun uxrá nij soꞌ nanoꞌ nij soꞌ chrej cunu̱u sa̱ꞌ maꞌa̱n nij soꞌ rihaan Diose̱, tza̱j ne̱ ne nari̱ꞌ nij soꞌ chrej sa̱ꞌ maꞌ. 32 Dan me se ne nari̱ꞌ nij soꞌ, cheꞌé se ne cuchuma̱n rá nij soꞌ ni̱ꞌyaj nij soꞌ man Jesucristó maꞌ. Ne gu̱un ya̱ rá nij soꞌ se vaa ra̱cuíj Diose̱ man nij soꞌ cunu̱u sa̱ꞌ nij soꞌ rihaan Diose̱ maꞌ. Ma̱a̱n se cunu̱u sa̱ꞌ maꞌa̱n nij soꞌ, rá nij soꞌ, ne̱ quiꞌya̱j suun uxrá nij soꞌ cheꞌé rej caꞌve̱e cunu̱u sa̱ꞌ maꞌa̱n nij soꞌ, rá nij soꞌ a. Ne caꞌve̱j rá nij soꞌ cuchuma̱n rá nij soꞌ ni̱ꞌyaj nij soꞌ man Jesucristó, ne̱ dan me se ase vaa ꞌo̱ yuvej aráán chrej roꞌ, da̱nj vaa Jesucristó rihaan nij soꞌ, ne̱ ase vaa uun naꞌa̱j yuvii̱ naxruꞌ rihaan yuvej roꞌ, da̱nj vaa guun naꞌa̱j nij yuvii̱ israelitá cheꞌé se ne caꞌve̱j rá nij soꞌ cuchuma̱n rá nij soꞌ ni̱ꞌyaj nij soꞌ man Jesucristó ado̱nj.

33 ꞌO̱ cuya̱a̱n vaa nana̱ aꞌmij ga̱ nana̱ aꞌmii danj Diose̱ cheꞌé Jesucristó, ne̱ dan me se ga̱a naá cataj Diose̱ a:

―Ni̱ꞌyaj so̱ꞌ ei. A̱j cunéꞌ ꞌu̱nj yoꞌo̱ yuvii̱ chumanꞌ cuꞌna̱j Jerusalén, ne̱ ase vaa ꞌo̱ yuvej vaa soꞌ, nucua̱j ndoꞌo soꞌ a. Naxru̱ꞌ yuvii̱, quiꞌya̱j yuvej yoꞌ, ne̱ gu̱un naꞌa̱j nij yuvii̱ queneꞌe̱n nij yuvii̱ man soꞌ, tza̱j ne̱ sese cuchuma̱n rá yoꞌo̱ soꞌ queneꞌe̱n soꞌ man síí cunéꞌ ꞌu̱nj, ne̱ se̱ guun naꞌa̱j soꞌ maꞌ. Tana̱nj cavi̱i̱ sa̱ꞌ soꞌ ado̱nj. ―Dan me nana̱ caꞌmii Diose̱ cheꞌé Jesucristó a.