14
Zonatan kɔɔi ʋɛɛ vai
Filiseti nuiti ta-ɠɔɔlaɠai gila ba
Yeeta, Sayile ná-doun zunui Zonatan ɠɛni ná-kɔɔɠɔ zɔɔla zeɠe nui ma: «Ʋa, de li Filiseti ɠɔɔʋɛbɛi nii ʋɔ bɛ, nii é kwɛpelegi ʋolu ʋelei.» Kɛlɛ Zonatan la ɠɛni faa woni kɛɛɠɛ ma.
Sayile ɠɛni zeini Giɓea taa ɠwɛmaʋɛ, gului ta wu, nii daa ga gɛlɛnade gului, nii é Migelon. Kɔɔɠɔ nu undɔzita (600) ɠɛɠala ɠa é ɠɛni zea. Zalaɠa ɠula nui, nii é ɠɛni loni naa ɠoba, zalaɠa ɠula zeɠei kɔba, daa ɠɛni ga Ayiya, Ayituɓe ná-doun zunui. Ayituɓe kɛɛɠɛloin ɠɛni ga I-Kaɓɔde. Ti-ɠɛɛ laaseigi ɠɛni ga Finease, Eli nii é ɠɛni ga zalaɠa ɠula nui Silo, naa ná-doun zunui. Nu nɔpɛ ge la ɠɛni suɠwɛɛ ga Zonatan lia ada.
Pelei nii Zonatan soni, nii a kɛ é zeeli Filiseti ɠɔɔɓɔgi ma, ma ʋelei ɠɛni laani fasa ɠaazoɓa felegɔi yɔɠɔzuʋɛ, niiti ti-laa ga Ɓɔsɛse, ta Senee. Ma mɔungi ɠɛni loni lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ Mikemase letemaʋɛ, felesiɛi ɠɛni loni lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazuʋɛ Geeɓa letemaʋɛ.
Zonatan ɠɛni zunu loungoi ma: «Ʋa, de vala tatipɛlɛʋolulala nui tɛiti ta-ɠɔɔlaɠai ʋa, tanisu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ʋaazu ɓɔsu de ʋa. Mazɔlɔɔ zobogi ɠa bɛ, é kizogi wo, ga nu ɓulu ko nɔ, eɠɛʋelei a kɛɛ la ga nu ɓulu golai.»
Zunu loungoi ɠɛni ma: «Nii é è ɠisu, de naa ɠɛ. De li, kɛ̀ʋele ɓɛtɛʋɛ ga gè ʋilɛ è ʋolu, ʋɛ nɔpɛ è pɔ ga de li ná.»
Zonatan ɠɛni ma: «Da ziɛzu vaavaa, de zeeli nui niiti ma, eyɛsu de ɠula ti viliba. Ni ta de ɠaana, ti ɠɛ de ma: ‹À lo miná, à mina zeɠe ná, eyɛsu gi zeeli wo ma,› da yɛ de-losuʋɛ, de la lia ti ʋɔ bɛ. 10 Kɛlɛ ni ta ɠɛɛna de ma: ‹À lɛ ʋɛ,› da liizu, naa ɠa é dɛɛzu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa vaazu bu, de vɔni ti ma.»
11 Siɛgi zu ti ɓɔɠɔ lɛɛni la, ga Filiseti nui naati, niiti ti ɠɛni kɔɔlaɠai naa zu, naati ti ɓainni, ti ɠɛ ma: «À wɛlɛ Eɓulu nuiti ba! Ti ɠula zeɠeiti su, ʋɛti ti ɠɛa lɔɔɠuni náti.» 12 Ti ɠɛni Zonatan ta zunu loungoi ma, nii é kɔɔɠɔ zɔɔlaiti seɠezu: «À lɛ ʋɛ, gi ɓɔɠɔ lɛ ga woye.»
Zonatan ɠɛni ná-botiɠɛ nui ma: «Ʋilɛ pòlu, de lɛ gize unmaʋɛ. Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI zobogi vea Izelayɛle ya, ga é vɔni ti ma.»
13 Zonatan ʋɛɛni ya, é ɗa ziɛ. Filiseti nuiti ti ɠɛni loozu Zonatan ɠɔɠɔwu, zunu loungoi ná-kɔɔɠɔ zɔɔlaiti ti ɠɛni zea, naa ɗa ti ʋaa ga polu ʋelei. 14 Nu ʋuufelegɔ (20) ɠa Zonatan ta ná-kɔɔɠɔ zɔɔla zeɠe nui, ti paani ada lɔilɔi koi miná. 15 Filiseti ɠɔɔlaɠai zu ɠɛni nɔ wuulee, bɛbɛiti kpein ti ɠɛni ná maaɠoolii zu laaiti su, ti pɛ ti luani. Dualuagi taa makɛ kɔɔɓɔgi zoni, ta ɲɛpi ɠɔɔ gelei nii é ɠɛni Filiseti nuiti zea. Naa pɛ poluma, zooi tɔɔzeini ga é ɗa ɓali, naa ti mɔta ɠɛ unga wuulee.
16 Taa maaɓɛ nuiti, niiti Sayile ti ʋilɛni Giɓea taai ma, nii é Ɓɛnzamɛn yooi zu, naati ti Filiseti nu ɓulugi ɠaani, ti ɗa vaza, ti ɗa li pele ungi pɛ su. 17 Sayile ɠɛni ná-kɔɔɠɔ nuiti ma, niiti ti ɠɛni koba: «À gaalugi wo dɛɛ, wo ka niiti ti ɠulaai ade zaama, ti li.» Ti gaalugi woni, ti ka ga Zonatan ta ná-kɔɔɠɔ zɔɔla zeɠe nui, ti la ti zaama.
18 Sayile ɠɛni Ayiya ma: «Maaɓuɠa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui.» Mazɔlɔɔ naama voloi minazeɠe kesui ɠɛni Izelayɛle nuiti zea. 19 Siɛgi zu Sayile ɠɛni ɓɔɛzu la zalaɠa ɠula nui ʋɔ, zɔngɔi wola ɠɛni wɔɔlɔzu Filiseti nuiti saama. Sayile ɠɛni zalaɠa ɠula nui ma: «Yeeɠula niina naa zu.»
20 Sayile ná-kɔɔɠɔ nuiti gaalɛɛni ba, ti li kɔɔɠɔzuʋɛ. Ti ti zili nuiti kaani, ti ɗa ɓɔɠɔ ʋaa ga boɠa zɔkpɔiti, é ɠɛni ga faazupu wolai. 21 Eɓulu nuiti ti ɠɛni Filiseti nuiti zea dɛ, duɔlai zu, ti yɛni ti ʋolu, ti li kɔɔlaɠai zu, naati ti latini ga Izelayɛle nuiti pɔ pelei, ti ʋɛɛ naati ba, niiti ti ɠɛni Sayile ta Zonatan ʋolu. 22 Izelayɛle nuiti ɓalaa, niiti ti lɔɔɠuni Efelayime ɠize yooi zu, naati ti mɛnini ga Filiseti nuiti ti ʋelani, ti ɠulani, ti ɗa Filiseti nuiti kpɛ, ti ɗa ti ʋaa. 23 Naama voloi Ɠɔoɠɔ GALAGI unmɔɔgi veeni Izelayɛle ʋɛ, ti yɛni kɔɔi ɠa eyɛsu ti leʋe Ɓɛte-Avɛn ʋa.
24 Ma voloi Izelayɛle nuiti ti wola ɓɔlɔni, mazɔlɔɔ Sayile ti ʋilɛni foovooi laawu, é ɠɛ ma: «Ni gè la dɛ wanaɠulani sìli nuiti ba, zɔi nɔpɛ a daami wona, kpɔkɔ ʋa ɠɛ é zeeli, ma nui voovooʋɛ.» Naa maaʋele ma, nu nɔpɛ ge la ɠɛni daamiani nɔpɛ miini.
25 Ti pɛ ti zeeli dɔɓɔi ta zu, ʋɛ gului ta ɠɛni ná, kɔin gulɔi ma yeɠei zu, é ɗa ʋu ya zooi ma. 26 Ti zeeliai ma gului naa ma, ti pɛ ti kaani, kɔin gulɔi ɗa yei la. Kɛlɛ tanɔpɛ ge la ɠɛni yeeʋilɛni ga, é ʋa tɛ la, mazɔlɔɔ ti ɠɛni luazu foovooi ʋa, nii Sayile tooni. 27 Kɛlɛ Zonatan la ɠɛni kɛɛɠɛ wooi mɛnini, siɛgi zu naa ɠɛni foovooi loozu la bɛbɛi laalɔɠɔma. Kpakui é ɠɛni zoni zea, é naa lɔɔni kɔin gulɔi ɠa, é dɔ la, gaamago gaazuzeini ga pagɔ. 28 Kɔɔɠɔ nui gila ge ɠɛni ma: «È-ɠɛɛ foovooi looʋɛ ga: Zɔi a daami wona za, naama nui voovooʋɛ. Toɠa é kɛa, ɛsɛ pɛ suvikɛi ɠulaai.»
29 Zonatan ɠɛni ma: «Kɛ̀ɛ ɠa é kpɔlɔi zeiɗa bɛbɛi ma. À wɛlɛna, ʋelei gè zɛbɛi zɔlɔɔga la, kɔin gulɔi nii ta ɠɔmɔgai ma bɛ̀. 30 Ni kɔɔɠɔ nuiti pɛ ti daami woni za, ga aniiti ti zogai kɔɔi zu, ade ɠɛa Filiseti nuiti paazu, é leʋe nii ʋa kɛai.»
31 Naama voloi Izelayɛle vɔnini Filiseti nuiti ma, ti yɛ ti ʋolu ti zeɠe Mikemase, ti zeeli Ayalon. Ti zuvikɛi pɛ ge ɠulani niina ti ya. 32 Ti looni ani naati su ti zogai kɔɔi zu. Ti baalagiti ta nikɛiti ta nikɛ yiʋoiti soni, ti ti ʋaa náʋɛ nɔ, ti ɗa suai ʋɛɛ ma ɲamai ʋa, ti ɗa mi. 33 Nui ta ʋaani, é ɠɛ Sayile ma: «Nuɓusɛiti ta ga kotoi ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma, ta suai ʋɛɛzu ma ɲamai ʋa, ti ɗa mi.»
Sayile ɓainni ga tiye, é ɠɛ ti ma: «Wa ga wooʋalada nuiti! À kɔtu wolai ta ɠilikili fala, wo ʋaa la ʋɛ. 34 Naa ʋoluma, à leʋe ga boga ɛsɛ pɛ ma, ga ti ɠaalɛ ba pɔ̀ bɛ, ɛsɛ ga ɠɛna ʋaa, é ʋa ga ná-nikɛi, ɓaa ná-baalagi, ʋɛ ɠa maanɛai ga ti ta-loganiiti kɔdaaleʋe ná, ta ɗa mi niina, naa ɠa a kɛ, ti mina kotoi naa ma zii ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma, ga ti ɗa suai ʋɛɛ ma ɲamai ʋa, ti ɗa mi.» Naama ɓɔkɔi, ɛsɛ pɛ ge ʋaani ga ná-toganii, ti kɔdaaleʋe miná. 35 Sayile zalaɠa ɠulazuʋɛ ɓɛtɛni miná Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. Naa ɠa é ɠɛni ga ma mɔungi, nii é kpɛtɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vaa ma.
36 Sayile ɠɛ ma: «Ade li za ɓidii, ade loo Filiseti nuiti su, eyɛsu geelaalao, ade ti-ɠɔligiti seɠe ga zeeɠaaɓaai, ade mina ɓe nu ɠila kpalaa ba, zɛnvui ʋa yɛ su.»
Nuiti ti ɠɛni ma: «Nii nɛai è ʋɛ, naa ɠɛ.»
Kɛlɛ zalaɠa ɠula nui ɠɛ ma: «Ade Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠa dɛ.»
37 Sayile Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠani, é ɠɛ ma: «Nà zoo nɛi gè yei Filiseti nuiti polu? Nà liina, ɗa kɛ nɛi ɓaa, è ti lɔ gi yeezu, gi vɔni ti ma?» Kɛlɛ GALA ge la ɠɛni gooɠaaʋoteni naama voloi.
38 Sayile Izelayɛle ɠundiɠiiti pɛ gaalɛɛni ba, é ɠɛ ti ma: «À faiti buuʋɛtɛ ga pagɔ, wo ɠɛ kwɛɛ kotoi nii kɛai za. 39 Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, Izelayɛle ná-unmɔɔ GALAGI, ga: Zɔi é niima vaa ɲɔi ɠɛai, kɛni é za, anɛɛ ɓalaa dòun zunui Zonatan ʋe.» Kɛlɛ bɛbɛi zaama, nu nɔpɛ ge la ɠɛni gooɠaaʋoteni.
40 Sayile ɗa ɠɛ ti ma: «Wo pɛ à lo ga ʋepema ɠila pele, nà-o, dòun zunui Zonatan-o, gi lo ga ʋepema ɠila pelei, gi felegɔ.»
Nuiti ti ɠɛni ma: «Nii nɔpɛ è pɔ, naa ɠɛ.»
41 Sayile ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI ma: «Izelayɛle ná-GALAGI! Gaamai ɠula kɛlɛma.» GALA ná-gooɠaaʋotegi é feeni, naa Sayile ta Zonatan zoni, faa zeɠe nuɓusɛiti ba niina. 42 Sayile devei veeni, ga kpakutoomai ɠɛ ti yɔɠɔzu ta ná-doun zunui Zonatan. Naa ɠɛai ma, Zonatan ɠa é zoni.
43 Sayile ɠɛni Zonatan ma: «Nii è kɛai, bo dɛɛ mà.»
Zonatan ɠɛni ma: «Gè kɔin gulɔi tago ɠɔɠɔgɛ ga tukpɔi ɓogi, nii é ɠɛa zèa. Nà ɠaa, kɛ̀ʋele ɓɛtɛʋɛ ga gè za.»
44 Sayile ɠɛ ma: «È gaamai woga, kɛni è za, Zonatan. GALA ge sò ná-ziiɠaawanai pɛ su, ni è la zaani.»
45 Kɔɔɠɔ nuiti ti ɠɛni Sayile ma: «È ɠɛ ma lee? Zonatan za! Naa li poun! Nii é ɠɛa ga zaɓui, é zobogi ve Izelayɛle ʋɛ sili nuiti ma. Gi ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ga gi la vaa bu pɛ, ga nɔundeɠai gila kpalaa ge ʋa loo zooi ma, mazɔlɔɔ, nii é kɛai za, é naa ɠɛɛʋɛ GALA ná-kpɔbai zu.» Naa ɠa é kɛɛni kɔɔɠɔ nuiti ti Zonatan ɠizoni da saai ma.
46 Sayile la mɔ ɠɛni ʋilɛni Filiseti nuiti polu, naati ti ɠaleni ma ta-yooi zu.
Sayile ná-fɔnifaamaiti sili nuiti ma
47 Sayile masadai zɔlɔɔgai ma Izelayɛle unda, é kɔɔi ʋɛɛni sili nuiti pɛ ba, ti ɠɛni maaɠoolii zu, Moaɓe nuiti, Amɔn nuiti, Edɔme nuiti, Sɔɓa yooi zu masadaiti, ta Filiseti nuiti. Naama ɠɔɔi pɛ su, é ɠɛni vɔnisu sili nuiti ma. 48 É ná-zɛbɛsulai lɛɛni, siɛgi zu é vɔnini da Amalɛke nuiti ma, é Izelayɛle ɠula naati zea, niiti kpein ti ɠɛni zeaɠɔligiti seɠezu ga zeeɠaaɓaai.
49 Sayile zunu lounɠa zɔlɔɔni, ti-laaseigiti ti ɠɛni ga: Zonatan, Yisevi, ta Malekisua. É doun anzanu felegɔ zɔlɔɔni ɓalaa, ma mɔungi laa ɠɛni ga Meelaɓe, felesiɛi laa ɠɛ ga Mikale. 50 Sayile anzai laa ɠɛni ga, Ayinoame, Ayimaase ná-doun anzanui ɠɛni de. Sayile ná-kɔɔɠuluɓa wolai laa ɠɛni ga, Aɓenɛɛl, Nɛɛl ná-doun zunui, Nɛɛl naa ɠɛni ga, Sayile kɛɛɠɛ deɠei. 51 Tɔɔzei, Kise nii é ga Sayile kɛɛɠɛ, naati ta Nɛɛl ɠa ti ɠɛni ɠɛɛ ma, ti-ɠɛɛ laa ɠɛni ga, Aɓiyɛle.
52 Siɛgi kpein Sayile kɛɛni masadai zu, kɔɔi ɠɛni nɔ ti yɔɠɔzu ta Filiseti nuiti ga zeeɠaaɓaa. Naa ɠa é kɛɛni, Sayile a la zunui ta ɠaana, é ga zɛbɛsu nu, ɓaa é ga ziilɔɔ nu, é ɠɛni naa zeɠezu, é dɔ ná-kɔɔɓɔgi zaama.