1 Ngꞌe na cotquën cüenta na xiꞌjndio na mꞌan jndye jndyi nanꞌñeen na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, mantyi jaa quinanꞌchön na quitji jaa ntyja ꞌnaanꞌ minꞌcya ro nnon na itsintcüeꞌhanꞌ na ngantyjantyichen nnꞌön jon, yo minꞌcya ro nnon ꞌnan natyia na tajndyaaꞌ na ngayꞌoonhanꞌ jaa na quinanꞌtja jaa. Ndoꞌ yo na contjotyen na ninncüii na mꞌaanꞌ nnꞌön, quinanꞌchön na ntsquë naijon na jndë sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ ncüii ncüii jaa. 2 Tyiꞌtsacüentyjëëꞌ na quitꞌiön tëndëë yo nquii Jesús, ee nquii jon conduihin xꞌee jñꞌoon na vantyja nnꞌön Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ mantyja ꞌnaanꞌ jon itsiquindëhanꞌ juuhanꞌ. Tyincyaahin na tꞌion nnꞌanhin tsonjnꞌaan min tyíꞌquityiiꞌ jon cüenta na itscüejnaanꞌ jndyihanꞌ tsꞌan na ngueꞌ juu nnon tsonjnꞌaan. Sꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe taaꞌ tsꞌon jon vi na jndë tenon jon juu naviꞌ tꞌmanꞌñeen, ninncyaahanꞌ na neiinꞌ jon ntyja njan jaa na vantyja nnꞌönhin. Ndoꞌ vi na jndë na siquindë jon juu tsꞌianꞌñeen, tava ntcüeꞌ jon quiñoonꞌndue, joꞌ vijon vequityen jon ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na covitꞌmaanꞌhin.

3 Mangꞌe na nndaꞌ, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na toquenon Jesús. Juu jon totsiquii tsꞌon jon yo ꞌnan na tontꞌa nnꞌan jnanhin na tonanꞌvehan nacjooꞌ jon. Xe na aa ntꞌahoꞌ ꞌnan na matsjö, yajoꞌ xeꞌncyaahanꞌ na nꞌndicjehoꞌ, min tyiꞌntsiveeꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ. 4 Ngꞌe tanin ncüii ꞌoꞌ na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin ngꞌe na itsichon juu na juu jnan tyiꞌngayꞌoonhanꞌhin xjen ꞌnaanꞌhanꞌ. 5 ꞌOꞌ jndë tsuuꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na itsiquiꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na incyaahanꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ na itsohanꞌ:

Ndöꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon. 7 Yajoꞌ joo naviꞌ na coquenonhoꞌ, cyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ yo na cotjiꞌhoꞌ cüenta na nquii Tyoꞌtsꞌon coꞌxen jon ꞌoꞌ, ee na nndaꞌ coquenonhoꞌ itsiquindyihanꞌ na iquen jon ꞌoꞌ na conduihoꞌ ntsinda jon. Ee taꞌnan ncüii tsꞌan na venchjii juu ntsinda na tyiꞌcoꞌxen juu yoꞌñeen. 8 Majoꞌ xe ꞌuꞌ condui ꞌuꞌ tsꞌan na tyiꞌcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ xjen na matsitja ꞌuꞌ nnon jon chaꞌxjen na itsꞌaa jon yo ntsinda jon, yajoꞌ tsiꞌman nquiihanꞌ na chito condui ꞌuꞌ jnda jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsꞌaahanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ tye. 9 Ndoꞌ nque nnꞌan na nda jaa, tonanꞌquehan jaa ndoꞌ totoxenhan jaa minꞌcya ro xjen na taaꞌ nꞌonhin na tocanhanꞌ, ndoꞌ toꞌndyiicje jaa ndëëhin. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, matꞌmanntyichen itsohanꞌ na quiꞌndyiicje jaa nnon nquii tyëëhë Tyoꞌtsꞌon chaꞌ ntaꞌntꞌö ntyja ꞌnaanꞌ jon. 10 Xjen na tovaque jaa, nque nnꞌan na nda jaa totoxenhin jaa ndyu na tomꞌan nacje ꞌnaanhin xiꞌ ncüii cüii na taaꞌ nꞌonhan na tocanhanꞌ. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, icoꞌxen jon jaa na ntejndeihanꞌ jaa chaꞌ juu na conduihin ñuan nquiiꞌ, mantyi nnanꞌxuaanhanꞌ. 11 Jñꞌoon na mayuuꞌ, xjen na icoꞌxen tsꞌan jnda juu, tyiꞌneiinꞌ yuꞌñeen na nndaꞌ itjon juu, viꞌ ntyjii jndyi juu. Majoꞌ ndëcya ivaaꞌ tsꞌon juu ngꞌe ya ꞌnan tui yohin, joꞌ na tjuꞌhanꞌhin na itsꞌaa juu ꞌnan na chuhanꞌ ndoꞌ incyaahanꞌ na tajñuaanꞌ tsꞌonhin na tonnon Tyoꞌtsꞌon.

12 Cüa jeꞌ, joo nduehoꞌ na tycyaahanꞌ, quinanꞌnquehoꞌhanꞌ, ndoꞌ cüentyjeeꞌtyenhoꞌ yo ndiꞌquityehoꞌ na coviquijntyꞌehanꞌ. 13 Quitaꞌyuhoꞌ ngꞌehoꞌ nato na ñjonhoꞌ chaꞌ juu tsꞌan na ntjein vaca, tyiꞌxeꞌcacüaaꞌhin nato na ñjon juu, majoꞌ ntcoꞌyahanꞌhin.

14 Cjooꞌ nꞌonhoꞌ na tavingichohoꞌ tyiaꞌ yo tsoñꞌen nnꞌan. Mantyi cjooꞌ nꞌonhoꞌ na nnanꞌxuanhoꞌ ñuan nquiiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhoꞌ ee tsꞌan tyiꞌtsixuanhanꞌ, jeꞌquindëë na ngueeꞌ juu naijon mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. 15 Quitquenhoꞌ cüenta na taꞌnan nin ncüii ntyjehoꞌ na ntsitycyaaꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon. Tyiꞌntsꞌaahanꞌ na nnduihin chaꞌvijon ntꞌöö ja, ee na nndaꞌ ntsixuan juu, ntsiꞌndaaꞌ juu ntyje juu na vantyja nꞌon Cristo, chaꞌxjen juu tsꞌöö ja itsiꞌndaaꞌhanꞌ tsꞌan. 16 Minꞌncüiihoꞌ tyiꞌncꞌonhoꞌ yo nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro. Juu ꞌnan na njon nchjii Tyoꞌtsꞌon, min tyiꞌntꞌahoꞌ na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ chaꞌxjen na sꞌaa nquii Esaú. Juu jon tui jndyee, ndoꞌ ngꞌe joꞌ tovaa naya ꞌnaanꞌ jon na njon jndyihanꞌ na tonnon tye jon. Majoꞌ veꞌ ncüii xio ndaanan, joꞌ jndëë jon juu nayaꞌñeen nnon tyje nquii jon. 17 Ndoꞌ mangiohoꞌ na jndëcya ntꞌue jndyi tsꞌon jon na ncyꞌoon ntcüeꞌ jon cüenta juu nayaꞌñeen. Majoꞌ tanchu ya na nguaa nndaꞌhanꞌ min na tꞌioo jndyi jon na sꞌaa jon tyꞌoo tye jon.

18 Majoꞌ ya na conanꞌndyooꞌhoꞌ na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌcoquenonhoꞌ chaꞌna ndochihi nnꞌan Israel ya na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na coꞌxenhanꞌ joohan. Ee ngiohoꞌ juu xjenꞌñeen na jndyocue jon xquen tyoꞌ Sinaí, juu tyuaaꞌñeen tꞌahanꞌ yo chon ndoꞌ tondinon neoon nton ñon, sijaanhanꞌ na mꞌan nanꞌñeen, ndoꞌ tyioo jndye tꞌman. 19 Ndoꞌ mantyi juu xjenꞌñeen jndye nanꞌñeen na ticꞌuaa ndu ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ nquii jon sinin jon yohan. Ndoꞌ na nndaꞌ, tyue jndyihin ata tanhin nnon Moisés na quitso jon nnon Tyoꞌtsꞌon na tavintsininntyichen jon ndëëhan. 20 Nndaꞌ vaa jñꞌoon tanhin ngꞌe jndë tso jon ndëëhin min xe veꞌ na aa ncꞌoon quiooꞌ na ngava oꞌ juu tyoꞌñeen, jndeiꞌhanꞌ na quinanꞌcueeꞌ nnꞌan oꞌ yo ntjöꞌ ndoꞌ aa yo xjo lantsa. 21 Juu ꞌnan na tityincyooꞌ ndëëhin, sityꞌue jndyihanꞌhin, ata nquii Moisés tso jon: “Mantyi coviquijntyꞌe ja na maquityꞌuë.”

22 Majoꞌ ꞌoꞌ, juu ꞌnan na coquenonhoꞌ vandyaꞌhanꞌ, chito chaꞌna tjon nque nanꞌñeen. ꞌOꞌ cotsquehoꞌ na mꞌaan juu Tyoꞌ Sión, juu tsjoon cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ. Juuhanꞌ conduihanꞌ Jerusalén ntyja ꞌnaanꞌ quiñoonꞌndue, naijon na mꞌan minchen ángeles ꞌnaanꞌ jon na covatjonhan na conanꞌtꞌmaanꞌhan jon. 23 ꞌOꞌ jndë saqueꞌhoꞌ quiiꞌ ntꞌan tmaanꞌ nnꞌan na conduihan nnꞌan navejndyee na jndë jndui ngueehan quiñoonꞌndue. Jndë saqueꞌhoꞌ naijon na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ na conduihin na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahin. Jndë saqueꞌhoꞌ naijon na mꞌan nque nnꞌan na jndë tyꞌentyihan quiñoonꞌndue, nque nanꞌñeen na jndë tyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüentahan na jndë tquen jonhan na tavijnan nanꞌxuanhan tonnon jon. 24 ꞌOꞌ jndë saqueꞌhoꞌ na mꞌaan Jesús, nquii jon na ivañoonꞌ jon jaa yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon xco na sijndaꞌ jon. Cotsaqueꞌhoꞌ joꞌ ngꞌe neoonꞌ jon sintjuꞌhanꞌ ꞌoꞌ. Juu neonꞌñeen njonntyichen jñꞌoon na itsiquindyihanꞌ, chito juu neoonꞌ Abel na tcüeꞌ. Ee neoonꞌ juu tsanꞌñeen tsiquindyihanꞌ na ntꞌuiihanꞌ xio juu na iscueeꞌ jonhin.

25 Ngꞌe joꞌ icanhanꞌ na quinanꞌvë juu jñꞌoon na incyaa Tyoꞌtsꞌon ndëë. Ee mangiö na totsꞌaaviꞌ jon ndochiihi ya na tatonanꞌquindëhin jñꞌoonꞌ jon na totsiquiꞌmaanꞌ Moisés joohan. Mantyi nquëhë min xeꞌquindyaa jaa juu naviꞌ na nndyo xe na aa tyiꞌntaꞌncꞌuë chaꞌxjen na itsiꞌman joo jñꞌoon na itsinin jnda Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon quiñoonꞌndue. 26 Juu jñꞌoon na sinin Tyoꞌtsꞌon xjen na jndyocue jon Tyoꞌ Sinaí, sꞌaahanꞌ na sitoncüiiꞌhanꞌ juu tyuaaꞌñeen. Majoꞌ nanein itsininntyichen jon: “Mangüentyja xjen ya na chito veꞌ tsonnangue na ntsitoncüꞌi jahanꞌ, mantyi juu tsjöꞌndue ntsitoncüꞌihanꞌ.”

Nndaꞌ vaa na itso jon. 27 Ndoꞌ ngꞌe jndë itso jon na ntsitoncüiiꞌ nndaꞌ jon juu tsonnangue yo tsjöꞌndue, itsiꞌmanhanꞌ ndëëhë na tsoñꞌen ꞌnan na tquen jon na cojntyꞌiahanꞌ, ndiꞌndaaꞌñꞌenhanꞌ. Ndoꞌ joo ꞌnan na cojntyꞌia naneinhin, ya na tavicuenhanꞌ majoꞌ nquii jon na iquen jon ꞌnan na tyiꞌjeꞌcüitoncüiiꞌhanꞌ, ninvaa mꞌaan jon. 28 Ncya ya jndyi jon na jndë incyaa jon na conanꞌjön yo juu na icoꞌxen jon, ncüii nnon na tyiꞌjon quinditoncüiiꞌhanꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, chuhanꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌ jaa jon yo na xoncüeeꞌ nnꞌön, ndoꞌ yo na ncyaaꞌ nnꞌön na tantꞌa ꞌnan na tyiꞌcaveeꞌ nchjii jon. 29 Ngꞌe juu Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon chon na icüaꞌñꞌenhanꞌ tsoñꞌen.