1 Juu xjenꞌñeen sque vendye nnꞌan na mꞌaan Jesús na jnduehan nnon jon nchu vaa na sꞌaa Pilato. Yo jñꞌoonꞌ tsanꞌñeen jnanꞌcüje sondaro ꞌnaanꞌ jon vendye nnꞌan ndyuaa Galilea quiiꞌ vatsꞌon tꞌman. Ndoꞌ nque sondaroꞌñeen jnanꞌtjonꞌhan nꞌeon nanꞌñeen yo nꞌeon quiooꞌ na jnanꞌcüje nanꞌñeen na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon.

2 Tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon: “Nanꞌñeen jeꞌ, ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na nndaꞌ vaa na tquenonhan ee na tꞌmanntyi jnanhan vaa, chintyi tsoñꞌen nnꞌan ndyuaahan? 3 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌchjo chitojoꞌ. Ee mantyi ꞌoꞌ xe na aa tyiꞌntcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ, manndaꞌ itsijonhanꞌ na ngitsu tsoñꞌenhoꞌ chaꞌxjen na tquenon nanꞌñeen. 4 Ndoꞌ mantyi juu vꞌaandye na toventyjeeꞌhanꞌ ndyo pila Siloé tsjoon Jerusalén na iscueeꞌhanꞌ quinꞌon nchoꞌndye nnꞌan xjen na tyioohanꞌ nacjohan, ¿Aa cotjiꞌ ꞌoꞌ cüenta na tꞌmanntyi tonanꞌtjahan, chintyi tsoñꞌen ntyjehan nnꞌan na mꞌan tsjoonꞌñeen? 5 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌchjo chitojoꞌ. Ndoꞌ mantyi nquehoꞌ, xe na aa tyiꞌntcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ, manndaꞌ itsijonhanꞌ na ngitsu tsoñꞌenhoꞌ chaꞌxjen na tquenon joo nanꞌñeen.”

6 Ndö vaa jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na sinin Jesús. Juuhanꞌ siꞌmanhanꞌ na icanhanꞌ na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan. Itso jon:

—Tomꞌaan ncüii tsꞌan, tominntyjeeꞌ ncüii tsꞌoon higuera quityquiiꞌ ntjon ꞌnaanꞌ juu. Ndoꞌ tequintꞌue tsanꞌñeen të juu tsꞌoonꞌñeen, majoꞌ tatë ntjii jonhanꞌ. 7 Joꞌ tso jon nnon tsꞌan na ivantyjeeꞌ juu ntjonꞌñeen: Quenꞌ cüenta nanein jndë ndye chu na mandyöquintꞌuë të tsꞌoon higuerava, majoꞌ tatë contjihanꞌ. Cüa, cꞌuaꞌhanꞌ, veꞌ jnꞌaan na itsityenhanꞌ tyuaa. 8 Majoꞌ juu tsan na ivantyjeeꞌ tyuaaꞌñeen, tꞌa juu ꞌndyo jon, tso juu: Nndaꞌ ta, quiꞌndyiꞌ yaꞌhanꞌ chuva ata na jndë jñꞌën xiꞌjndio ngꞌeehanꞌ ndoꞌ ndyiön tsꞌotoꞌhanꞌ. 9 Xe na aa ntsꞌaahanꞌ të chuncyꞌönhöꞌ, ya, majoꞌ xe aa taꞌnan, yajoꞌ yuuꞌ jeꞌ, ncꞌuaꞌhanꞌ.”

10 Ncüii xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, taqueeꞌ Jesús vatsꞌon ꞌnan nanꞌñeen, siꞌman jon ndëë nnꞌan. 11 Ndoꞌ joꞌ tomꞌaan ncüii tsanscu na jndë nginꞌon nchoꞌndye chu na tyꞌoon jndyevꞌiihin, ata siquixꞌenhanꞌ naxenꞌ juu. Jen ntyja tovaca juu, ndiquindëë ntsindiuuhin. 12 Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ Jesús tsanꞌñeen, tꞌman jonhin, tso jon nnon juu:

—ꞌUꞌ nan, jndë jnꞌmanꞌ tycu na maquenoonꞌ.

13 Ndoꞌ tyio jon ntꞌö jon nacjooꞌ juu ndoꞌ maquintyjachen tcoꞌyuhanꞌ naxenꞌ juu. Tyeꞌ totsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. 14 Majoꞌ nquii tsꞌan na conintquehin juu vatsꞌonꞌñeen, sivꞌii jon na sinꞌman Jesús juu tsanscuꞌñeen juu xuee na cotaꞌjndyeehan. Joꞌ tso jon ndëë nnꞌan na mꞌan joꞌ:

—Mꞌaan yon xuee na coꞌxenhanꞌ na quintꞌahoꞌ tsꞌian. Ngueeminꞌ ncyohoꞌ na nnꞌmanhoꞌ, chito juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.

15 Ndoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen:

—ꞌOꞌ nnꞌan na ve vaa na contꞌahoꞌ, juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, ꞌoꞌ mancüiixjen conanꞌquinanꞌhoꞌ juu toro oo snon njnuenꞌhoꞌ naijon na tyen choꞌñeen na icüaꞌ oꞌ ndoꞌ na ntsananꞌcꞌuhoꞌ ndaa oꞌ. ¿Aa tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ? 16 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na contꞌahoꞌ, juu tsanscuvaꞌ na conduihin tsjan Abraham na jndyocahanꞌ, na jndë quinꞌon nchoꞌndye chu na itsꞌaaviꞌ Satanás jon, chuhanꞌ na quindyaahin yo ꞌnan na iquenon jon min na juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.

17 Xjen na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, nque nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jon, tsoñꞌenhan sꞌaahanꞌ na tyia jndyi ngiohan. Majoꞌ nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, na jntyꞌiahan tsoñꞌen tsꞌian na njon na totsꞌaa jon, tyincyaahanꞌ na nein jndyihan.

18 Jndë joꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan: “Juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan, ¿Nin ncüii nnon na itsijonhanꞌ juuhanꞌ? Ndoꞌ ¿Nin ꞌnan na ntsijönꞌ na ntsiꞌmanhanꞌ nchu vaa na vavitꞌman juu na icoꞌxen jon nnꞌan? 19 Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna ntquen mostaza na juuhanꞌ quijndëviꞌhanꞌ. Juu nanꞌñeen jnonꞌ tsꞌanhanꞌ quiiꞌ ntjon ꞌnaanꞌ juu. Jndë na tꞌonhanꞌ, cje ro tëvindyehanꞌ, tꞌman tsꞌoon sꞌaahanꞌ ata tonanꞌya quintsahinꞌ ntycya oꞌ xquen juu tsꞌoonꞌñeen.”

20 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: “¿Nin ncüiichen ꞌnan ntsijönꞌ ja juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan? 21 Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna tsquentë na tijntꞌue ncüii tsanscu na sitjonꞌ jonhanꞌ quiityquiiꞌ ndye stotsuaꞌ jndë tyooꞌ. Ndoꞌ juu tsquentëꞌñeen siquindëhanꞌ ninvaa tsquen tyooꞌñeen.”

22 Xjen na toquiñjon Jesús nato na vja jon Jerusalén, tacüenon jon njoon tꞌman yo njoon quijndë. Ndoꞌ totsiꞌman jon ndëë nnꞌan njoonꞌñeen. 23 Ndoꞌ taxeeꞌ ncüii tsꞌan nnon jon, tso juu:

—Nndaꞌ ta, ¿Aa tyiꞌjndye nnꞌan na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan?

24 Tꞌa jon, tso jon nnon tsanꞌñeen:

—Juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ꞌndyo vꞌaa quintuviꞌ. Quinanꞌchonhoꞌ na nanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌxjen itsichon tsꞌan na nguenon juu ꞌndyo vꞌaaꞌñeen. Ngꞌe matsjö ndëëhoꞌ, jndye nnꞌan nnanꞌchonhan na nnanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, majoꞌ tyiꞌjeꞌquinanꞌxuanhan na ndëë ntꞌahinhanꞌ. 25 Ee nquii tsꞌan na conintque quiiꞌ juu vꞌaaꞌñeen, vi na jndë jnanquintyja jon mesa ndoꞌ ntscuꞌtyen jon ꞌndyo vꞌaa, yajoꞌ ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ chꞌen, ngitaꞌhoꞌ na nnanꞌcꞌuaahoꞌ ꞌndyo juu vꞌaaꞌñeen. Nnduehoꞌ: “Nndaꞌ ta, quitsiquinanꞌ ꞌndyo vꞌaa na ngüenö́n.” Majoꞌ ntsintcüeꞌ jon jñꞌoon ndëëhoꞌ, ngitso jon: “Tyiꞌcüajnꞌan ja ꞌoꞌ, min tyiꞌquintji yuu jon jnanhoꞌ.” 26 Joꞌ ngitaꞌhoꞌ na nnduehoꞌ nnon jon: Já tovendyuá mesa na tocüꞌá yo ꞌuꞌ, ndoꞌ totsiꞌmanꞌ ndë́ xjen na tyjeꞌ tsjö́n. 27 Majoꞌ ntsintcüeꞌ jon jñꞌoon ndëëhoꞌ: “Jndë tsjö ndëëhoꞌ na tyiꞌcüajnꞌan ꞌoꞌ min tyiꞌquintji yuu jon jnanhoꞌ. Quenaanhoꞌ ntjoohin, tsoñꞌenhoꞌ na contꞌahoꞌ ꞌnantyia.” 28 Ngüentyja xjen na njntyꞌiahoꞌ nquii Abraham yo Isaac yo Jacob yo ninꞌtsoñꞌen nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa na mꞌanhan naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ juu xjen na njntyꞌiahoꞌ na nndaꞌ, ndoꞌ nquehoꞌ jndë jntyꞌiihanꞌ ꞌoꞌ chꞌen, yajoꞌ ncꞌonhoꞌ na nnanꞌxuaahoꞌ na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohoꞌ, ndoꞌ ntcüaꞌhoꞌ ndiꞌnꞌonhoꞌ na quindyaꞌ jndyi ngiohoꞌ. 29 Majoꞌ ntsque nnꞌan na nnan ninvaa tsonnangue. Nanꞌñeen ncꞌonhan na neinhan na ngatjonhan naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon. 30 Quitquenhoꞌ cüenta, nnꞌan na mꞌan nanein na cotjiꞌhoꞌ cüenta na tyiꞌnjon conduihin, joohan ntcoꞌhanꞌhin na tonnon. Majoꞌ joo nnꞌan na mꞌan nanein na cotjiꞌ nquehoꞌ cüenta na njon jndyi conduihin, majoꞌ ngüentyja xjen na ncjuꞌcjehanꞌhin.

31 Majuuto xjenꞌñeen, squenon minndye nnꞌan tmaanꞌ fariseos na mꞌaan Jesús, jnduehan nnon jon:

—Yantyi na quinduiꞌ ntjoohin, cjaꞌ ncüiichen joo ee ninꞌquitscueeꞌ Herodes ꞌuꞌ.

32 Tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan:

—Juu tsanꞌñeen itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tyondye. Cüa, cꞌohoꞌ, quinduehoꞌ nnon jon: “Nanein na tonnonchen macüjintyë yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ matsinꞌman jahin ntycu na coquenonhan ndoꞌ tajndye vitja na ntsiquindëë juu tsꞌian na matsixuan.” 33 Majoꞌ juu nato na ñjön xeevahin, ꞌio ndoꞌ cha, icanhanꞌ na ncjö na tonnonchen, ee xiaꞌntyi Jerusalén chuhanꞌ na ngueꞌ tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa.

34 “ꞌOꞌ nnꞌan Jerusalén, ꞌoꞌ na conanꞌcüjehoꞌ nnꞌan na coninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa, ndoꞌ cotuenꞌhoꞌ ntjöꞌ nque nnꞌan na ijñon jonhan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ yo jñꞌoonꞌ jon. Majndye jnda tontyja tsꞌön na ntsincüi ꞌoꞌ na ncꞌonhoꞌ ntyja njan, chaꞌxjen juu quitsjon xque itsincüi oꞌ ntsinda oꞌ quiiꞌ tsë ntsquii oꞌ, majoꞌ oꞌ tyiꞌquintꞌue nꞌonhoꞌ. 35 Quitquenhoꞌ cüenta, taxeꞌcüantyjeeꞌntyi Tyoꞌtsꞌon tsjoonhoꞌ. Matsjö na tajeꞌquijntyꞌiantyichen ꞌoꞌ ja ata juu xjen na ngüentyja xuee na nnduehoꞌ: “Quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii juu na ndyo juu yo xueeꞌ nquii jon.”