1 Ncüii jon ncüii tsꞌan na conintquehin quiiꞌ tmaanꞌ nnꞌan na conduihan fariseos, tso juu nnon Jesús na ngacüaꞌ jon vaaꞌ juu, ndoꞌ juu xueeꞌñeen xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan yajoꞌ. Joo nanꞌñeen totquenchenhan cüenta xe na aa vaa nchu ntsꞌaa Jesús na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ na ndëë ntꞌuehanhin. 2 Ndoꞌ joꞌ na tonnon jon tecüentyjeeꞌ ncüii tsanviiꞌ na ñjon juu ntcooꞌ. 3 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëë nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, yo joo nnꞌan fariseosꞌñeen:

—¿Aa chuhanꞌ na ntsinꞌman tsꞌan tsanviiꞌ juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, oo aa tyiꞌquichuhanꞌ?

4 Majoꞌ joohan tatꞌahan. Joꞌ tyꞌoon jon cüenta juu tsanviiꞌñeen, sinꞌman jonhin, jndë joꞌ tso jon nnon juu ya cja ntcüeꞌ juu vaaꞌ juu. 5 Ndoꞌ mantyi sinin jon ndëë joo fariseosꞌñeen:

—Juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, xe na aa mꞌaan ncüii ꞌoꞌ na ngioo jnda juu oo toro tsjuenꞌ juu quityquiiꞌ tsuiꞌ na njoon, ninꞌñoonꞌ ntsicje ꞌuꞌ na ncüjiꞌ juu yuꞌñeen oo choꞌñeen. ¿Aa tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ?

6 Majoꞌ joo nanꞌñeen tatꞌahan na nndaꞌ tso jon.

7 Ndoꞌ Jesús, tquen jon cüenta ꞌnan na jntꞌa nnꞌan na tqueenꞌ juu fariseoꞌñeen na ntcüaꞌhan yo jon. Nanꞌñeen tojooꞌ nꞌonhan na ngüendyuaahan silla naijon na ntsiquinjonhanꞌhin. Joꞌ jñꞌoonva sinin jon ndëëhan na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Tso jon:

8 —Juu xjen ya na iqueenꞌ tsꞌan ꞌuꞌ na quitsijon ꞌuꞌ na icoco jnda jon, tyiꞌngaquijmanꞌ silla naijon na ntsiquinjonhanꞌ ꞌuꞌ. Ee xe na aa ntsaꞌ na nndaꞌ ndoꞌ ntsijonhanꞌ na tqueenꞌ tsanꞌñeen ncüiichen tsꞌan na tꞌmanntyichen conduihin, chichen ꞌuꞌ, 9 Yajoꞌ juu tsanꞌñeen na tqueenꞌ jon vehoꞌ, ngantyjaaꞌ jon nnonꞌ, ngitso jon: ꞌUꞌ ntyjë, quenanꞌ ndöhin, tsanvaꞌ ncjo juu naijon na vaquityenꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ na ngitso jon nnonꞌ, ncꞌonꞌ na jnanꞌ na ngaquijmanꞌ silla na matsꞌiañꞌen. 10 Mangꞌe na nndaꞌ, xjen na ntqueenꞌ tsꞌan ꞌuꞌ, caquijmanꞌ silla na matsꞌiañꞌen, chaꞌ ya na ngantyjaaꞌ jon nnonꞌ ngitso jon: “ꞌUꞌ ntyjë, cüenoonꞌ na quiñoonꞌchen.” Ndoꞌ na nndaꞌ, nditꞌmaanꞌ ꞌuꞌ tondëë tsoñꞌen nnꞌan na minndyuaahan mesa yo ꞌuꞌ. 11 Ee minninchen tsꞌan na itsivendye nquiihin, mancüiixjen ntsquioo cjehanꞌhin. Majoꞌ minninchen tsꞌan na ijuꞌcjehin, majndaꞌ ntsive Tyoꞌtsꞌonhin.

12 Ndoꞌ mantyi tso Jesús nnon nquii tsanꞌñeen na tqueenꞌhin:

—Xjen na maquenꞌ nnꞌan na quinanꞌjonhan na ntcüaꞌhan yohoꞌ cüenta yajminꞌ oo na tman, tyiꞌntquenꞌ nnꞌan na ya jñꞌoonhan yo ꞌuꞌ, min nnꞌan ꞌnanꞌ, min ntyꞌiuꞌtycyaꞌ, min nantya na ndyo mꞌanhan yo ꞌuꞌ. Ee xe aa matsaꞌ na nndaꞌ, ngueeꞌ xuee na majoꞌntyi ntꞌahin, chaꞌ juu nayaꞌñeen na saꞌ yohan njonhanꞌ. 13 Majoꞌ ꞌuꞌ ya na matsijndaꞌ ꞌnan tꞌman na ntcüaꞌ nnꞌan, quenꞌ nanninñenꞌ yo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee, yo ngꞌe, yo nnꞌan na ndiquitsacaꞌ, yo nannchjan. 14 Ee na ntsaꞌ na nndaꞌ yohan, ya joꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ndyio jon jnꞌaan ꞌuꞌ na matsaꞌhanꞌ, ee joo nanꞌñeen ꞌnan na saꞌ yohan, tyiꞌxeꞌquindëë ntꞌahin na njonhanꞌ. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ndyion jon ꞌuꞌ xjen na ntaꞌndoꞌ nndaꞌ nnꞌan na cotsamꞌan chaꞌxjen na chuhanꞌ na tonnon jon.

15 Ncüii tsꞌan yo na minndyuaahan mesa, ya na jndyii juu na nndaꞌ, tso juu nnon Jesús:

—Tꞌman ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan minninchen tsꞌan na itsijonhin juu na icoꞌxen jon. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na nein nnꞌan na conanꞌjonhan na cocüaꞌhan yo ntyjehan.

16 Tꞌa Jesús, sininntyichen jon ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen tsiꞌmanhanꞌ na chito tsoñꞌen nnꞌan nnanꞌjonhan yo juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan. Tso jon:

—Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Sijndaꞌ jon ncüii na tꞌman na ntcüaꞌ nnꞌan ndoꞌ jndye nnꞌan tqueenꞌ jon. 17 Ya na tman, xjen na mincje tsoñꞌen ꞌnan na ntcüaꞌhan, jñon jon mosooꞌ jon na caquitso tsanꞌñeen ndëë nnꞌan na tqueenꞌ jon: “Nndaꞌhoꞌ ta, ncꞌohoꞌ jeꞌ ee tsoñꞌen jndë mavaa ya.” 18 Majoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen, ncüii ro ncüiihan jñoonꞌhan. Tsan najndyee tso juu: “Quitsaꞌ vi nayaꞌñeen na quitsuꞌ nnon patrón ꞌnanꞌ na quitsitꞌman chjo tsꞌon jon ja. Ee jndë sijnda vi tanꞌ tyuaa ndoꞌ ijndeiꞌhanꞌ na ncjöquijntyꞌiahanꞌ.” 19 Ndoꞌ mantyi ncüiichen tsꞌan tso juu nnon juu mosoꞌñeen: “Jndë sijnda ꞌon ntjo ndoro na nntꞌa oꞌ tsꞌian, ndoꞌ nein jöquintyꞌia aa ya nntꞌa oꞌ tsꞌian. Joꞌ quitsaꞌ vi nayaꞌñeen na quitsuꞌ nnon patrón ꞌnanꞌ na quitsitꞌman chjo tsꞌon jon ja.” 20 Ndoꞌ ncüiichen tsꞌan tso juu: “Ja xejnda xco na tomanꞌcö, joꞌ na jeꞌquindëë ncjö.” 21 Joꞌ juu mosoꞌñeen tantcüeꞌ juu ndoꞌ siquindyii juu patrónꞌñeen tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ joꞌ sivꞌii jon. Tso jon nnon mosooꞌ jon: “Cüa, quitsityuaꞌ, cjaꞌ na vaa tsꞌua ndoꞌ nata quiiꞌ tsjoon, ndoꞌ quindyochuꞌ nanninñenꞌ yo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee yo ngꞌe, nnꞌan na nditsacaꞌ yo nnꞌan nchjan.” 22 Ndoꞌ tyiꞌcovivioto xjen tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu mosoꞌñeen, tso juu nnon patrón ꞌnaanꞌ juu: “Nndaꞌ ta, jndë sꞌa chaꞌxjen na tsuꞌ, majoꞌ ninvaa vanaanchen na ngüendyuaa nnꞌan.” 23 Ndoꞌ tꞌa jon ꞌndyo mosoꞌñeen: “Cjaꞌ nato tꞌman yo nato jndëë. Ndoꞌ nnꞌan na ntjiꞌ joꞌ, quitsuꞌ ndëëhan na matsjö jndeiꞌhanꞌ na nninncyohan chaꞌ juu vꞌa ngitooꞌhan yo nnꞌan. 24 Ee na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌncüii joo nnꞌan na tquënꞌ jndyëë, tajeꞌncya na nnanꞌjonhan na ntcüaꞌhan ꞌnan tꞌman na sijntꞌa.”

25 Tꞌman tmaanꞌ nnꞌan jnanꞌjonhan yo Jesús. Yajoꞌ tequen jon ndëëhan ndoꞌ tso jon:

26 “Minꞌninchen tsꞌan na njonntyichen ntyjii juu tye juu, ndyee juu, scuuꞌ juu, ntsinda juu, nnꞌan chuuꞌhin, ntsinda tye juu yo ndyee juu, ndoꞌ mantyi njonntyichen nchjii juu nchu vaa na vandoꞌ nquii juu, chichen na njon nchjii juu yo ja, juu tsanꞌñeen tyiꞌjeꞌquindëë na ntsijonhin yo ja. 27 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na itsijonhin yo ꞌnan na matsꞌa, xe na aa tyiꞌquintjo ya ntyjii tsanꞌñeen naviꞌ na iquenon juu ntyja njan, min xe na aa cueꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌ tyiꞌjeꞌquindëë ntsijonhin ntyja njan. 28 Xe na aa mꞌan ncüiihoꞌ na ninꞌquitsia juu vꞌaandye, aa chi ngacjo jndyee juu, ntsitiu ya juu tsaꞌnndaꞌ xoquituꞌ na ntcanhanꞌ chaꞌ ncüjiꞌ juu cüenta na aa nninjndeiꞌhanꞌ ata ntsiquindë juu vꞌaaꞌñeen. 29 Majoꞌ xe tyiꞌquitsꞌaa juu na nndaꞌ, jndë na sia juu tsjaanꞌ vꞌaa ndoꞌ nndyiaaꞌ juu na tyiꞌjeꞌquindëë ntsiquindë juuhanꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, nque nnꞌan na njntyꞌia na nndaꞌ sꞌaa tsanꞌñeen, ngitaꞌhan na nnanꞌcüejnaanꞌhanhin. 30 Nnduehan: Tsanvaꞌ siquitaꞌ juu ncüii tsꞌian, majoꞌ veꞌ jnꞌaanhanꞌ, tatijntꞌuehanꞌ ngꞌe tasiquindë juuhanꞌ. 31 Ncüii tsꞌan na tꞌman conduihin na coꞌxen jon na tsixuan jon nqui min sondaro, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na nduiꞌ jon na vjaquitsꞌaa jon tyiaꞌ yo ncüiichen tsꞌan na mantyi tꞌman conduihin na tsixuan jon ntcyu min sondaro? Juu tsan na minjndyee, ¿Aa chi ngacjo juu na ntsitiu ya juu ncüii, aa nndëë ngüantjon jon juu tyiaꞌñeen? 32 Ndoꞌ xe na aa ncüjiꞌ juu cüenta na tyiꞌjeꞌquindëë ntsꞌaa juu, yajoꞌ vi xjen na ninvaa tcya mꞌaan ncüiichen tsanꞌñeen, njñon jndyee juu nnꞌan na mꞌaan tsanꞌñeen na ntsayꞌonhan jñꞌoon na ntcan juu na tyiꞌncꞌoon tyiaꞌñeen. 33 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, minninchen tsꞌan na ninꞌquitsijonhin yo jñꞌoon na mancya, icanhanꞌ na cüjiꞌñꞌenhin ntyja ꞌnaanꞌ tsoñꞌen na tsixuan nquii juu.

34 “Tsoñꞌenhoꞌ ngiohoꞌ na ya covijntꞌue tsjaanꞌ, majoꞌ xe na aa nduiꞌ na chjenꞌhanꞌ, tanchu ya na nninchjenꞌ nndaꞌhanꞌ. 35 Ndoꞌ na nndaꞌ, tayuu jntꞌuehanꞌ, min nnon tyuaa, min yo toꞌ. Veꞌ cotyqueꞌto nnꞌanhanꞌ. ꞌOꞌ na min ndöꞌnquihoꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonvaꞌ.”