1 Niizu, Izelayɛle nuɓusɛiti, à woilo tɔgiti ta deveiti ma, gè wo ɠalasu da. À ti zo, wo makɛ ti ma, naa ɠa a kɛ wo zɛnvui wo, wo zooi zɔlɔɔ ga wɔnɔ, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI, wo-mɛmɛwolani ta-ƓALAGI feezu wo ʋɛ. 2 À mina ta ʋɛɛ devei naa ʋa, nii gè feezu wo ya, à mina tanɔpɛ seɠe ba. Wa ɠolo Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ná-deveiti bɛ, ʋelei gè feezu la wo ya. 3 Wo-ɠaazuʋɛ naa ɠaani, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI kɛɛni, é lo Ɓaale-Peyɔɔl ʋa. Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI naati kpein undaaʋilini wo zaama, niiti ti ʋɔɔpɛɛni Ɓaale-Peyɔɔl lɛbi vai ʋa. 4 Wɔiti wo ɠilini Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ʋa, wo pɛ wa vulua za.

5 Wo suɠwɛɛ ga gè wo ɠalagɛ ga tɔgiti, ta deveiti, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI nà-GALAGI ma levei veeni la zèa, naa ɠa a kɛ wo so, wo makɛ naama yooi zu, ʋɛ wo ʋaazu lɛɛzu ná, wo sɔlɔɔ ga wɔnɔ. 6 À so, wo makɛ, naa ɠa a wo ɠɛ ga ɠima nuiti, ta keleɠele nuiti, nuiti gaazu, ta naama vaiti mɛni, ti ɠɛ ma: «Zii wolai nii ɠa ga ɠima nu, ti ɠeleɠelegɛ.» 7 Zii ɓɛgele ɠa é ná, anɛɛ zou wolaiti saama, nii ná-galagiti maaɓuɠaai ba, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI da-ƓALAGI maaɓuɠaai la de ʋa, siɛgi zu de wooɠulazu la ma? 8 Zii wolai ɓɛgele ɠa é ná, nii tɔgiti ta deveiti ti zea, ti zɔlegai, eɠɛʋelei niima lɔgi la, gè feezu wo ya za?

9 Kɛlɛ à dama ga ɓɔɠɔ, wo ɓaa wo-yɛnvui maazu, wo-zii ma voloi pɛ su, wa ʋa yeema naama vaiti ma, niiti ti ɠɛɛni wo ɠaazu, wo ga ti-ma zeeleiti, ti mina ɠula wo ɠisu. À ti lɛ ga wo-lointi, ta wo-lounlointi. 10 À mina yeema naama voloi ma, yeei wo loni da Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ɠakala, Ɠɔɔlɛɓe gizei ma, siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni mà la: «Niima nuɓusɛiti gaalɛ ba kàkalaʋɛ, gè dàawooi lɛ ga tiye, naa ɠa a kɛ ti tɔɔzei ga lua bà, ti-zii ma voloi pɛ su eteai zu, ti ti-lointi kala da.» 11 Wo maaɓuɠani gizei ʋa, wo lo kɔɠɔaʋɛ. Abui soni gizei ʋa, eyɛsu é lɛ geezuʋɛ. Kpidii ʋɛɛni, ta tonaɓiingi, ta ɓumugi. 12 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni abui zaamaʋɛ wo ʋɔ. Wo kpɔɛ wooiti mɛnini, kɛlɛ wo la ɠɛni gaazuʋɛ ɠaani, wooi nɔ ɠa é ɠɛni ná. 13 É ná-minazeɠegi ɠulani kɛlɛma wo ʋɛ, nii é wo leveni ga wo so, naa ɠa é ga tɔ puugɔiti. Naa ʋolu é ti zɛʋɛni kɔtu ɠokolo felegɔiti ma. 14 Naama ziɛgi zu, Ɠɔoɠɔ GALAGI devei veeni zèa, ga gè wo ɠala ga deveiti ta tɔgiti, naa ɠa a kɛ, wo ti zo, wo ɗa ziɛ ga tiye zooi naa zu, nii wo ʋaazu lɛɛzu su, wo seɠe, é ɠɛ wo ʋɛ ga wɔnɔ.

15 Tɔɔzei wo la ɠɛni nu nɔpɛ gaazu ɠaani, voloi Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛni ɓɔɛzu la wo ʋɔ, abui zaamaʋɛ, Ɠɔɔlɛɓe gizei ma, à dama ga ɓɔɠɔ, 16 wo mina ɓɔɠɔ yaava, wo ʋa kɔɔɠɔ ganigi ta ɓɛtɛ ɓɔɠɔ ʋɛ, é ʋa ɠɛ ga anii tanɔpɛ baaɠulaba, zunu ɠɛʋele, ɓaa anzanui, 17 ɓaa suai ta ɠɛʋele, nii é vulua eteai zu, ɓaa wɔnii, nii é ɠoʋesu geezuʋɛ, 18 ɓaa suai ta ɠɛʋele, nii é ɓokposu zooi ma, ɓaa kalei ta ɠɛʋele, nii é ziɛi wu zooi wu. 19 À mina ungi wuzeɠe, wo ʋa wɛlɛ geezuʋɛ, wo ʋa foloi ʋɛtɛ, ta alugi, ta somideɠaiti, ta niiti kpein ti volozu geezuʋɛ, wo ʋa nɔkɔ ti wu, wo ʋa ɗa ti lɛbi. Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI naama vai yɛgɛ nuɓusɛi zɔiti zea, zooi ma geeɠɔlɔgi wu ná pɛ. 20 Kɛlɛ wɔun, Ɠɔoɠɔ GALAGI liini, é wo ɠaiziɛ, é wo volo abu zulugi naa zu, nii é ɠɛni ga Ezipete yooi, é wo ɠɛ ga ná-nuɓusɛiti, wo ɠɛ ga nɔnɔiti, eɠɛʋelei wo la za.

21 Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani mà wa-vaa zu, é ɠona, é ɠɛ, gè la Zuludɛn maazuɓudɛa, gè ʋa lɔ zou ʋagɔi zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI feezu wo ya ga wɔnɔ. 22 Nɔ̀un nà, nà zaazu deɠɛmu niima yooi zu, gè la Zuludɛn maazuɓudɛa ɲɛgɛlɛin, kɛlɛ wɔun, wa kpudɛzu, wo zou ʋagɔi naa zeɠe ga wɔnɔ. 23 À dama, wo mina yeema minazeɠegi ma, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI seɠeni wo ʋɛ, wo ʋa kɔɔɠɔ ganigi ta ɓɛtɛ ɓɔɠɔ ʋɛ, é ʋa ɠɛ ga anii tanɔpɛ baaɠulaba, nii a ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ná-deveiti daalɔɠɔma. 24 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ɠɛɛʋɛ eɠɛ abui, nii é anii pɛ galazu, GALAGI nii toloai.

25 Siɛgi zu wo dointi sɔlɔɔsu da, ta dounlointi, wo lɛbi zeini zooi zu, wa ɠakana, wo kɔɔɠɔ ganigi ta ɓɛtɛ ga ani nɔpɛ baaɠulaba, wo wa-ƓALAGI Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni, wo ziiɠaawana, 26 gè geeɠɔlɔgi ta zooi zoga za ga zeeleiti wo laalɔɠɔma, kulafiliba zaa ɓaungi ɠa zeeli wo ma, wo ɲɛɛlɛ zooi ɠa, wo ʋaazu sɔlɔɔsu ga wɔnɔ, wa Zuludɛn ɓudɛna, wo-zii zu la ɠoozaa ná, mazɔlɔɔ wa ɠoloɠolo ɲɛgɛlɛin. 27 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa wo vaza nuɓusɛiti saama, wo wola ɠaaɠalɔi zii ɠiligiti saama, ʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI a li ga woye ná. 28 Miná, wa ɠɛ gala kiligiti dɛbizu, nii nuɓusɛi yeei kpɛtɛai ga gului ɓaa kɔtui, é la zooga é ʋa wozaɠa, ɓaa é ʋa faa mɛni, ɓaa é ʋa daami wo, ɓaa é ʋa ani maku mɛni. 29 Miná ɠa ɓalaagi wo ʋaazu Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ɠaiziɛzu ná ʋolu, wa ka, ni wa gaiziɛna ga wo-yiimaʋɛ pɛ, ta wo-yɛnvui pɛ. 30 Niima vai kpein ka zeeli wo ma, wa-ɠidaaʋiligiti su. Naama ziɛgiti su ti ʋaazu, wa ɠale ma Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ʋɔ, wo ɠolo gooi ʋɛ. 31 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI ɠa ga maawɔinɠaa ƓALAGI, é la ɠɛlɛa wo ʋa, é la wo ɠoloɠologa, é la yeemaa minazeɠegi ma, nii é ma ɠonai woni wo-mɛmɛwolani bɛ.

32 À ɠigaiziɛ lɛɛ su, fai niiti kpein ti ɠɛai, aisa wo ʋa zɔlɔɔ, kaipa GALA ge nuɓusɛi ɓɛtɛni, é kula etea, é zo gee ɓela, é li zɔɔla ʋele, fai nii kɛɠala la dɛ ɠɛɛni ga laavɔɔ vai, ta ɠɛa ɓaa? Nu nii ɠɛɠala vaa mɛniga ɓaa? 33 Nuɓusɛ galagi ta laawoo mɛniga nɛi ɓaa, é ɗa ɓɔɛ abui zaamaʋɛ, é la zaani, eɠɛʋelei kɛai la ga woye? 34 Galagi ɓɛgele ɠa é lia ná-nuɓusɛiti gaiziɛzu, zii ɠiligiti saama, ga ʋoluɠulaiti, ta laavɔɔ vaiti, naa ʋɛɛ maaɓɛlɛ vaiti ba, é kɔɔi ɠɔ ga yeei, é maalua vaiti kɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI kɛɛni la wo ʋɛ, Ezipete yooi zu, wo-ɠaazuʋɛ naa ɠa? 35 É naa kpein dɛɛni ga woye, wo ɠɛ kwɛɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga GALA, taɠili nɔpɛ ge la ná tɔun polu. 36 Daawooi zeɠeni geezuʋɛ, wo mɛni, é wo ɠala, é ná-abu wolai lɛ ga woye zooi ma. Wo daawooiti mɛnini, é ɠula abui zaamaʋɛ. 37 Tɔɔzei é wo-mɛmɛwolani nɛɛni ʋɛ, é yiimazeɠe ga ti-mavofodaiti, ta yɛ ná ti ʋolu ʋelei, naa ɠa é kɛa, tɔ ɓɔɠɔi wo ɠula Ezipete yooi ʋa, ga ná-zɛbɛ wolai, 38 é ziiti kpɛ wo luɠɔ, ti wola wɔɔlɔai, ti zuɓa wo ʋa, é wo lɔ ta-yooi zu, é fe wo ya ga wɔnɔ, eɠɛʋelei wo pɛtɛsu da za. 39 À suɠwɛɛ deɠɛmu za, wo makɛ ɠɔ wo-yiimaʋɛ, ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ga GALA gila kpegi, geezuʋɛ ta zooi ma, taɠili nɔpɛ ge la ná tɔun polu. 40 Wa ná-tɔgiti so, wo ti makɛ, ta ná-deveiti, gè ti veezu wo ya za, naa ɠa a kɛ, wo undaanɛ, wa wo-lointi ti yɛsu ná wa zaana, wo-zii zuɠooza zooi naa zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI feezu wo ʋɛ ga wɔnɔ eyɛsu ɠɔ.

41 Moize yeeloni taa saʋagɔ ʋa Zuludɛn folo ɠulazu ʋelei, 42 ti ɠɛ ga maaʋela laai naama nui ʋɛ, nii é la gaaɠilini ma, é nu ʋa, é la wɔinzeɠeni pɔlɔma, nu ʋaa nui ɠa ʋela, é li taai naa gila su, zɛnvui ɠa yɛ zea. 43 Luɓɛn ná-bolodamaiti tɔnɔi ɠɛni ga Ɓeesɛɛl, nii é ɠɛni teʋebai zu gize nɛmɛi ma, Gade nuiti tɔnɔi ɠɛni ga Lamɔte, Galaade yooi zu, Manasee nuiti ɓalaa tɔnɔi ɠɛ ga Gɔlan, Ɓasan yooi zu.

44 Tɔgi ʋɛtɛ Moize dɛɛni ga Izelayɛle nuiti. 45 Ti ɠɛni ga deveiti, ta tɔgiti, ta kala gooiti é ti veeni Izelayɛle nuiti zea, ti ɠulaai ma Ezipete yooi ʋa. 46 Naa ɠɛɛni Zuludɛn ʋolu ʋelei, nɛmɛi zu, Ɓɛte-Peyɔɔl letemaʋɛ, Amɔɔl nuiti ta-masagi Siɠon ná-zooi zu, nii é ɠɛni zeini Ɠɛseɓon, nii Moize ta Izelayɛle nuiti ti kɔɔi ʋɛɛni ba, ti vɔni ma, ti ɠulaai ma Ezipete yooi ʋa. 47 Ti ná-zooi zeɠeni ga tɔnɔ, ta Ɓasan masagi Wɔge ná-zooi. Amɔɔl nuiti ta-masa felegɔi naati ti ɠɛni Zuludɛn ʋolu ʋelei, folo ɠulazu ʋelei. 48 Izelayɛle zeini ná kpein, é zo Alɔwɛɛl, ziɛ wolai Aalenɔn ɠomaʋɛ, é zeeli Siyon gizei ma, nii é ga Ɠɛɛlemɔn, 49 é ɓɔ Zuludɛn ma ʋɛtu nɛmɛi kpein ba, Zuludɛn folo ɠulazu ʋelei, é zeeli Kpoloɗɛ Wanai ma, Pizega ɠizei ɠɔɠɔaʋɛ.